Časopis za pokrajino Posavje
30.07.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Ivanini »Odbleski Dobličice«

Objavljeno: Sreda, 16.06.2021    Rubrika: KULTURA Redakcija
ivanaOdbleski (13)

Ivana Vatovec (levo) in Lučka Černelič

V brežiškem Črncu, kjer v naročju prelestnega naravnega okolja domuje Ivana Vatovec, je v organizaciji Kulturnega društva Franc Bogovič Dobova med sončnim zahodom ob prelistani junijski polovički meseca, potekal kulturni dogodek s predstavitvijo knjižne novosti Odbleski Dobličice.


 »V knjigi je zapisana vsa sočnost pripovedi,« je interpretirala moderatorka večera Lučka Černelič, ki je še povedala, da je knjiga luč sveta zagledala v trdi in mehki vezavi, v njej pa se srečujemo z zgodbami likov, s posebnimi osebami, ki so zaznamovale okolico belokranjskega naselja Dobliče. Vatovčeva si je pred petimi leti zamislila, kot je povedala na predstavitvi, da bi na nek način obeležila svoj kraj, kjer je preživljala otroštvo. Srečevanja s sokrajani njene generacije te slikovite vasice so se pričela leta 1988, do sedaj pa so zabeležili enajst srečanj. »Vsake toliko kdo za zmeraj izgine in ga ni več na naslednjem srečanju. V vsakem kraju pa je kak posebnež, ki je vreden, da se njegov način življenja ohrani tudi v pisani besedi. Pisala sem po svojih spominih, pa tudi po pripovedi bližnjih in tako so nastale vse te zgodbe, ki so objavljene v knjigi in dajejo nek pečat mojemu kraju. Najprej sem razmišljala, da bi knjiga nosila naslov Doblički obrazi, saj sem hotela opisati izključno le ljudi. Med pisanjem pa se mi je začelo dogajati vse mogoče, tako sem pripoved razpela od izvira Dobličice, saj ima v mojih spominih posebno mesto, kajti tam smo se kot otroci poleti kopali. V zgodbe tako nisem vključila le ljudi, pač pa sem se vrnila v tisti del otroštva, ko smo se iz Banata, kamor sta šla starša takoj po vojni, preselili v Dobliče. Bilo je leta 1957, stara pa sem bila tri leta. Oče je bil sicer iz štajerskih koncev, ampak se je v Dobličah tako dobro počutil, da je vedno govoril, kako je to najlepši kraj na svetu. Od vseh oseb, ki sem jih opisala, so živi le še trije, samo v lanskem letu so štirje umrli. Zato nisem čakala, da bi knjigo izdala pri kateri od založb, ampak sem se odločila za delno samozaložbo, da so zgodbe čim prej izšle in da še vsaj živeči preberejo vsebino. Vse zapisano zajema vse tisto, kar se me je skozi življenje dotaknilo in ker prikazuje nek utrip, je kot odblesk nekega časa,« so prisotni slišali avtorico ter med pripovedovanjem prisluhnili odlomkom.

Prisluhnili pa so tudi pevskim vložkom, ki so jih pod taktirko zborovodje Aljaža Božiča, pripravili pevci in pevke MePZ Franc Bogovič Dobova, pridružila se jim je tudi Vatovčeva, ki je članica njihovega pevskega sestava. V pevsko-glasbenem duetu s pridihom Ivaninih pesmi, ki so izzvenele kot kulisa zimzelenih melodij, pa sta dogodek na pročelju prihajajočega kresnega časa obogatila še Elizabeta in Dragutin Križanić, da so kresničke v mežikanje mraka še bolj vzneseno poplesavale v plastenje prijetnih spominskih občutij. Nekaj med njimi so jih izrazili prisotni, ki so avtorici čestitali, skupek zahvalnih besed pa je sodelujočim namenil predsednik dobovskega društva Drago Iljaš.

M. H.
« Nazaj na seznam