Časopis za pokrajino Posavje
21.02.2024
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Iz Štovičkove dediščine: Jaz, ženska

Objavljeno: Sobota, 11.12.2021    Rubrika: KULTURA Redakcija
stovicek razstava -  jaz. zenska (1)

Peta dopolnitev stalne razstave Vladimirja Štovička

V četrtkovem večeru je bil v Mestnem muzeju Krško odprt t. i. peti pogled v depo medaljerja in kiparja Vladimirja Štovička iz Leskovca pri Krškem. Danes, 11. decembra, namreč mineva 32 let od smrti enega najvidnejših mojstrov medalj, plaket in portretov v reliefu na Slovenskem.

Vladimir Štoviček je leta 1976 zasebno zbirko kipov, plaket in reliefov podaril Občini Krško, ki je upravljanje z njegovo dediščino mestu predala leta 2019 Kulturnemu domu Krško oziroma njegovi enoti Mestni muzej. Ob otvoritvi muzeja v letu 2010, v kateri neposredni bližini se nahaja tudi v letu 1966 odkrit Štovičkov kip polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, ki predstavlja eno najbolj prepoznavnih vedut nesnovne dediščine v starem mestnem jedru, je bila kot prva muzejska stalna razstava odkrita Štovičkova razstava, ki jo kustosinja in skrbnica umetnikovih del Nina Sotelšek od leta 2016 dopolnjuje s cikličnimi občasnimi predstavitvami, ki razkrivajo različne vidike umetnikovega ustvarjanja.

stovicek razstava -  jaz. zenska (2)

Nina Sotelšek med predstavitvijo plaket in skulptur

Po štirih dosedanjih tematskih serijah (Akti iz depoja, Portretne plastike, Študije in male plastike, Otroški portreti) je bila 9. decembra v predprostoru umetnikove stalne razstave tako predana obiskovalcev vpogled še peta dopolnjena razstava, naslovljena Jaz, ženska. Slednja, kot je dejala Nina Sotelšek, poimensko ne razkriva le upodobljenih žensk na portretih, pač pa na podlagi raziskav, iskanja povezav, opravljenih pogovorih z občani in z iskanjem virov po različnih literaturah, življenjepisih in enciklopedijah skuša odgovoriti tudi na vprašanje, kako je portret nastal, v katerem obdobju, v kakšni povezavi so bile portretiranke z Vladimirjem Štovičkom, ali je te upodobil s poziranjem ali na podlagi fotografije idr. V Štovičkovi zbirki, je dejala Sotelšek, je namreč več kot 70 portretov žensk, katerih imena poznajo, veliko več upodobljenk pa je povsem anonimnih: »Tudi med identificiranimi portretirankami je mnogo takih, o katerih vemo zelo malo, zato smo v preteklem letu začeli z načrtnim odkrivanjem njihovih življenjskih podatkov in osebnih zgodb. Z razstavo predstavljamo tiste, ki so se v različnih vlogah udejstvovale v javnem in zasebnem prostoru, zato v vzporednico postavljamo političarke, učiteljice, umetnice in gospodinje ter ugotavljamo, ali so zanimive samo zgodbe tistih, ki so se povzpele na pozicijo moči in živele boemsko življenje, ali pa nas lahko nagovorijo tudi zgodbe manj izobraženih in preprostih kmečkih žena, ali pa delavk, mater, gospodinj, ki so bile dostikrat spregledane sopotnice uspešnejših mož.«

stovicek razstava -  jaz. zenska (7)

Razstavo dopolnjujejo obojestranske table s fotografijami in življenjepisi portretirank

V nadaljevanju je Sotelšek ob predstavitvi samih kipov in portretov žensk povzela življenjske poti in njihovo vlogo narodne herojinje Albine Mali Hočevar, doktorice glasbe in etnomuzikologije Zlate Marjanović, kmetice in gospodinje Frančiške Skubic, kiparke in umetnikove hčerke Vladimire Štoviček, narodne herojinje in političarke Lidije Šentjurc, Štefke Vardjan, žene hortikulturnika Franceta Vardjana, baletne plesalke in lektorice za nemški jezik Ruth Vavpotič in uslužbenke Anice Žigante iz Krškega. Vsem navedenim portretirankam je skupno, da so se jim s Štovičkom križale življenjske poti, bodisi da so izhajale iz našega prostora bodisi tu bivale ali drugače prihajale z njim v stik, naj si gre za šolanje, delovanje, prek družinskih vezi in prijateljev, naročnika njihovih upodobitev ipd.

B. M.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam