Katja živi svoje sanje

Nasmejana in dobrovoljna Katja Hotko, učenka 9. razreda OŠ Globoko, je sinoči napolnila dvorano tamkajšnjega doma ob izdaji prve pesniške zbirke, ki jo je poimenovala Živeti sanje. Kot je v uvodu zapisala prof. Nataša Plevnik, Katja v sebi nosi poseben dar.

To je njena tenkočutnost opazovanja in zaznavanja sveta okoli sebe in hkrati stvarno sprejemanje življenja samega. Avtorica pa je o sebi zapisala, da se spomni, da je vedno rada prepevala, doma, v šoli pri zborih, je zmagovalka šolskega festivala, članica lani ustanovljenega Ženskega pevskega zbora Globoko. Veliko, za 15-letno dekle, bi rekli.

Kot otrok s posebnimi potrebami, se ne da. Pela je tudi lani na koncertu društva za cerebralno paralizo Sonček v Krškem, v katerega je včlanjena. Nekega dne, menda kake tri leta nazaj, pa prijela svinčnik in zapisala prvo pesem. Zvezek se je kar polnil, in ko so ji učiteljice predlagale, da jih zbere v pesniško zbirko, se je opogumila in odločila svoja razmišljanja in čustva deliti z bralci. Kar je tudi storila na globoškem odru, pred prepolno dvorano prijateljev in znancev. Ob pomoči šole in sponzorjev je izdala prvenec, na odru pa so ji ga pomagali predstaviti njeni sošolci, ki so ji ves čas stali ob strani, prebirali njene pesmi in dodali kanček lastne ustvarjalnosti. Katja pa je tudi nekajkrat zapela, z Ženskim pevskim zborom, svoj talent navdušeno pokazala s pesmijo Zame noč, zate dan in vse očarala z zmagovalno pesmijo šolskega festivala I have a dream, s katero se je poslovila od vseh, ki jih je ta večer obogatila in navdihnila z ustvarjalnostjo.

Ravnodušen ni ostal nihče, niti župan Ivan Molan, ki je podprl izdajo zbirke, Martina Živič kot predstavnica sveta Krajevne skupnosti Globoko, mag. Stanka Preskar, predstojnica novomeške enote Zavoda RS za šolstvo, ki je kot ravnateljica globoške šole sprejela Katjo v vrtec, zdajšnja ravnateljica Rozika Vodopivec, ki se je Katji zahvalila imenu kolektiva in vseh učencev. Pa tudi Katja Hotko je bila hvaležna vsem in se vsem tudi zahvalila s prvencev in šopkom, predvsem pa svojima staršema in bratu, ki jo vzpodbujajo v njeni drugačnosti in ji dajejo oporo. Katja pravi, da ji je zdaj na prvem mestu sicer srednja šola, da pa se že ubada z mislijo o drugi zbirki.

S. V.