Časopis za pokrajino Posavje
9.06.2023
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Kipar Janez Zorko v grajskem oknu Radogost

Objavljeno: Ponedeljek, 30.11.-0001    Rubrika: KULTURA
Kipar Janez Zorko v grajskem oknu Radogost

Minulo sredo je na sevniškem gradu potekal umetniški večer, v katerem je Rudi Stopar predstavil sevniškega rojaka - kiparja Janeza Zorka, ki že nekaj desetletij živi in deluje v Franciji. Umetnikovo življenjsko pot je Rudi Stopar primerjal z Odisejevim vračanjem na rodno Itako, na katero se je starogrški junak vrnil po desetih letih, Janez Zorko pa še vedno vztraja v Franciji, kjer se prepoznali njegov talent in mu pomagali uresničiti sanje.

»Ker je kolektivni spomin »minljiva roba« sem se odločil, da bom v grajskem oknu Radogost gostil tudi osebe, ki segajo v samo jutranje svitanje naših likovnih dni. Danes, ko je v »jerbasu« človeške notranjosti »umanjkalo« lepega in vrednot in se vanj steka vse več egoizma in je vrednoto zamenjala vrednost, je prav, da se zavemo začetkov, ki niso naši. Smo samo več ali manj uspešni nadaljevalci ustvarjalnosti »velikih ljudi« v preteklosti, katerih nauk, zglednost in delo bolj v večji ali manjši meri nadgrajujemo. Moje vedenje in spomin seže do začetka moje dobe leta 1945. Tu se začenja zbir zarij, ki so me razsvetljevale. Sevnica je bogata teh ljudi. Omejil se bom na likovnost, kajti če bi naštel vse kulturnike, ki so dali pečat Sevnici, je ta prostor premajhen. Za današnjega gosta sem izbral Janeza Zorka, ker je edini »dolgostažni« umetnik izven domačega praga,« je tekla Stoparjeva pripoved o umetniku, ki se kulturnega večera ni udeležil, so se ga pa v velikem številu njegovi sorodniki, prijatelji in znanci.

»Rojen je v Srebotnem v Podgorju leta 1937. Po drugi svetovni vojni je hlačal in tekal v šolo v Podgorju in v Zabukovju, potem pa v nižjo gimnazijo na Radni. Po opravljeni gimnaziji se je v Agroservisu v Krškem izučil za avtomehanika in tu po izučitvi nekaj časa služboval. Leta 1956 je kot izvrsten mehanik dobil delo v novem Renaultovem servisu na Dolenjski cesti v Ljubljani in tu se začenja njegova »umetniška odisejada«. V Ljubljani se je vključil v slikarsko šolo Klas. V njej je uspešno deloval in gradil svojo močno človeško in likovno osebnost. Z neizmerno voljo in samozavestjo se je oklenil svojega talenta in svojske slikarske izraznosti. Leta 1959 sva se srečala pri vojakih v Karlovcu, kjer sva popoldneve preživela v debatah o umetnosti, o slikarstvu in kiparstvu, ter ugotovila, da so vrata odprta za nekatere – posvečene, drugi, čeprav talentirani, pa ...« je bil del Stoparjevih spominov na Janeza Zorka, ki je po težkih preizkušnjah uspešno zakorakal v svobodno in zahtevno, upanja ter vere vase polno umetniško življenje. Po spletu okoliščin je prišel daljnega leta 1964 na seznam delavcev za avtobus, ki je »zaslužne« popeljal v Renaultov center v Pariz in tam se je mladi Janez še istega leta vpisal na Montparnassu v šolo za umetnost in izpolnil vse zahteve. Povezal se je tudi z Venom Pilonom, ki je »fanta« iz Slovenije dobrohotno sprejel. Janez Zorko je vztrajal na svoji umetniški poti in za svoje delo prejel številne nagrade v Franciji in v Evropi, o svojem razgibanem življenju pa je nekoč metaforično zapisal: »Drevo je preživelo zime, preživelo poletja, viharne noči, dneve vročega sonca. Premišljeno sem motril to drevo. Nekega dne je to drevo postalo skulptura, poglobitev v drevesno notranjost in moj duhovni svet - moja nova dimenzija mojega horizonta.«

V grajskem oknu Radogost na sevniškem gradu bo mesec dni na ogled skromen del umetniških del Janeza Zorka iz zasebne zbirke Rudija Stoparja, ki upa, da bo dobil kipar, ki je imel svojo prvo in edino razstavo v TVD Partizanu v Sevnici leta 1962, »priložnost za veliki strel puščice prepoznavnosti skozi ušesa sekir«, kajti nekdanja skupna domovina Jugoslavija mu ni bila naklonjena in takratna jugoslovanska oblast mu celo ni omogočila prihoda na pogreb svoje matere. Eden izmed obiskovalcev je izrazil podobno željo z besedami: »Žal mi je, da Janeza Zorka danes ni z nami, vsi smo si ga želeli spoznati. Upamo, da bomo enkrat le imeli srečo ter doživeli, da bo po 50 letih ponovno razstavljal v Sevnici. Je že skrajni čas!«

S.R., foto: L.M.

« Nazaj na seznam
»