Kulturna prireditev v Cerkljah posvečena Prešernu in škofu Leniču

Na praznični petek so po dolgem času s krajevno prireditvijo slovenski kulturni praznik počastili tudi v Cerkljah ob Krki, kjer so se prvič pod organizacijo dogodka skupaj podpisale Osnovna šola, Krajevna skupnost in Župnija Cerklje ob Krki. Prireditev je bila preplet misli in spominov na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna in cerkljanskega rojaka škofa dr. Stanislava Leniča.

Na začetku je obiskovalce nagovoril predsednik sveta KS Cerklje ob Krki Damjan Kodrič, ki je izrazil veselje nad povezovanjem krajanov, šole in župnije. Dejal je, da je cerkljanska krajevna skupnost dobesedno posejana z dragocenimi pomniki naše kulture in preteklosti, delčku tega smo bili priča tudi v nadaljevanju večera. Po njegovih besedah je krajevna skupnost bogata tudi z izvajalci in poustvarjalci kulturnih dobrin, saj gledališke ljubiteljske skupine vneto polnijo programe dogodkov v kraju. Po njegovem mnenju morajo lokalne skupnosti podpirati kulturo, društva, šole, umetnike ter omogočiti prostor in sredstva, da se bodo lahko v miru razvijali in krepili. »Kultura je tudi to, da drug drugega spoštujemo in sosedu prijazno voščimo dober dan,« je zaključil Kodrič.

V ŽUPNIJI CERKLJE OB KRKI KULTURA ŽIVI

Še preden je recitiral Prešernovo Od železne ceste, je predstavnik TŠKD Črešnjice Matjaž Špiler kot zvest faran spregovoril o kulturi v cerkljanski župniji. Ta je zelo razvita, za kar skrbijo različni posamezniki in skupine: cerkveni mešani pevski zbor, ki se poleg petja pri cerkvenem bogoslužju vsako leto udeležuje tudi revij dekanijskih cerkvenih pevskih zborov, sodeluje na (pred)božičnih koncertih ter obišče stanovalce domov upokojencev v okolici in jim priredi koncert; zbor DOM (zbor družin, otrok in mladih), ki povezuje pevce od najmlajših do njihovih staršev ter v zadnjem času na malo sodobnejši način sodeluje in popestri nedeljsko bogoslužje; mešani pevski zbor Cerklje ob Krki, ki običajno organizira (pred)božične koncerte ter občasno sodeluje pri bogoslužjih in slovesnostih, kot so poroke, jubileji, ter tudi ob večjih praznikih. V zadnjih letih so po prihodu župnika mag. Janeza Žaklja zaživele tudi odrske deske, saj je bilo pod njegovo režijo uprizorjenih kar nekaj gledaliških iger (Četrti kralj, Mali princ, V imenu ljudstva, Markov pasijon, Meh za smeh), v katerih so nastopili amaterski igralci iz domače župnije. Z igro V imenu ljudstva, ki govori o življenju škofa Leniča, so gostovali tudi v Sodražici, Šentvidu pri Ljubljani, Novem mestu in Stari Loki. V letu 2011 je izšla tudi knjiga Dvanajst zvezd dvanajstih avtorjev iz cerkljanske župnije, v kateri so zbrana dela tako pesnikov kot ilustratorjev, tri leta kasneje pa še eno največjih del Korenine cerkljanske fare avtorja Davida Smukoviča, v kateri se nahajajo rodovniki družin iz te fare za mnogo let nazaj. Zidove župnišča in zakristije v cerkvi pa krasijo tudi slike s svetopisemskimi motivi Davidovega brata Gregorja, ki je večinoma tudi poskrbel za scenografijo pri prej omenjenih dramskih delih. Ob lanski novi maši p. Benjamina Bevca se je v župniji tudi odvilo kar nekaj kulturnih dejanj, tako s petjem kot npr. ohranjanjem tradicije pletenja vencev iz lipice. »Na kulturno življenje v župniji in kraju smo lahko in moramo biti ponosni. Pomembno pa je, da kulturno živimo naprej in tako kot športniki ne zaspimo na prejšnjih lovorikah,« je sklenil Špiler.

PREDSTAVILI KNJIGO O ŠKOFU LENIČU

Na prireditvi so predstavili tudi knjigo V blagor Gospodove črede, ki obsega 140 strani in je sestavljena iz treh delov – življenjepisa avtorice Patricije Haler, rodovnika, ki ga je izdelal David Smukovič, in dramske igre župnika Janeza Žaklja z naslovom V imenu ljudstva. O nastanku knjige in sami igri sta v pogovoru z Rokom Retljem spregovorila Halerjeva, ki je o škofu Leniču, rojenem v Župeči vasi, pisala že v svoji diplomski nalogi, in Žakelj. Oba sta pred leti namreč prišla na idejo, da ne bi ostalo samo pri njenem študijskem delu, naslovljenem Dr. Stanislav Lenič – žrtev političnega procesa, v katerem je natančno opisana težka in trnova pot, ki jo je Lenič prehodil v letih po 2. svetovni vojni, ko je bil kot žrtev političnega procesa obsojen in zaprt. Žakelj je ob tem omenil tudi leto 2011, ki je bilo poimenovano tudi Leničevo leto (ob njegovi 100-letnici rojstva) in v katerem se je odvilo več različnih dogodkov, od blagoslova njegovega obeležja v rojstni Župeči vasi, Leničevega portreta, ki je celo leto krasil cerkev sv. Marka v Cerkljah, šmarničnega branja do igre o Leniču z naslovom V imenu ljudstva. Ob tej priložnosti so otroci ob branju Nataše Baznik, ki je knjigo tudi lektorirala, zaigrali prizore iz Leničevih otroških let, Matjaž Špiler in Zdravko Vegelj, ki sta bila del igralske ekipe v igri V imenu ljudstva, pa sta odigrala prizor, v katerem Leniča oblast zaslišuje.

Program so popestrili še drugi nastopajoči, in sicer Hajdi Haler s petjem Zdravljice in pesmi Hallelujah ter igranjem na flavto, najmlajši člani TŠKD Črešnjice s spletom ljudskih plesov (mentorica Rezika Špiler), učenka 2. razreda Nika Zlobko z recitacijo pesmi En pesnik je živel, devetošolki Larisa Kuhar in Ema Urbanč s petjem ljudske pesmi Kukavica, Nika in Filip Zlobko z recitacijama Prešernovega Povodnega moža in tistega v sodobnejši obliki Andreja Rozmana – Roze, zbor DOM s pesmimi O, Vrba, srečna, draga vas domača, Jeruzalem in Mnogo poti, ter Anja Pangrčič, ki je recitirala eno od Leničevih pesmi, ki pozdravlja nove orgle. Prireditev sta povezovali Hana Haler in Blažka Kodrič.

Po obiskanosti – dvorana gasilskega doma v Cerkljah je bila skoraj povsem polna – in odzivih obiskovalcev sodeč je prireditev ob kulturnem prazniku več kot uspela in bi lahko postala tradicionalna, saj je ob kulturnem prazniku v prihodnjem letu predvidena predstavitev še ene knjige Davida Smukoviča, ki se je tokrat lotil rodovnikov družin v župnijah Čatež ob Savi in Sveti Križ - Podbočje.

R. R.