Časopis za pokrajino Posavje
15.05.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Lepotec je malo »zaspal«, a se lahko hitro »zbudi«

Objavljeno: Sobota, 01.05.2021    Rubrika: KULTURA Redakcija
grad_pisece (30)

Grad Pišece stoji na manjšem storžastem hribu na južnem pobočju Orlice, skrit med njenimi gozdovi.

Med posavskimi gradovi je nekako še najbolj stran od oči javnosti grad, ki stoji na manjšem storžastem hribu na južnem pobočju Orlice, skrit med orliškimi gozdovi – grad Pišece. Grad, ki se v pisnih virih prvič omenja v 14. stoletju, je v pretežni meri obnovljen, a še vedno prazen, brez vsebine. Država kot lastnica že nekaj časa neuspešno išče najemnika, bile so že pobude, da bi grad pod svoje okrilje prevzel Posavski muzej, ideja je tudi, da bi v njem uredili center šolskih in obšolskih dejavnosti.

grad_pisece (16)

Grad, ki se v pisnih virih prvič omenja v 14. stoletju, je v pretežni meri obnovljen, a še vedno prazen, brez vsebine.

Pišečki grad je v pisnih virih prvič omenjen leta 1329 in je bil vse od leta 1595 pa skoraj do začetka druge svetovne vojne v lasti rodbine Moškon (Moscon). Bil je torej »matični« grad te družine, ki je bivala na gradu do leta 1938. Poslednji Alfred von Buttlar-Moscon, zadnji moški potomec svoje rodbine, ki je bil tudi župan v Pišecah, kar je bilo za graščaka precej nenavadno, je tega leta celotno posest z gradom prodal pokojninskemu zavodu v Ljubljani in mestni hranilnici v Mariboru ter tako prekinil večstoletno lastništvo Moškonov nad Pišecami. Po koncu vojne so grad nacionalizirali. Sledilo je obdobje propadanja, pošteno ga je načel zob časa, vse do preloma tisočletja, ko so se lokalni entuziasti zavzeli za veličasten objekt, ki je danes kulturni spomenik državnega pomena.

Za grad skrbi Društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Grad Pišece

grad_pisece (14)

Na tabli ob vhodu v grad piše, da je njegovo obnovo - po zadnjih podatkih je bilo za to vloženih že 8 milijonov evrov - delno financirala Evropska unija.

Obnova gradu se je začela že leta 1996 in je že nekaj časa dokončana (po zadnji cenitvi naj bi v obnovo gradu doslej vložili že 8 milijonov evrov), saj je treba obnoviti le še romansko kapelo in stolp, kar naj bi se tudi še izvedlo, saj so s kulturnega ministrstva obljubili, da se imajo namen prijaviti na razpis za pridobitev evropskih sredstev za obnovo, nam je povedal predsednik sveta KS Pišece Peter Skrivalnik, ki si v imenu krajevne skupnosti želi, da bi grad enkrat le dobil primerno vsebino. Grad že nekaj časa vzdržuje Društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Grad Pišece (glavni oskrbnik je Ivan Radanovič), ki je bilo ustanovljeno leta 2001, in sicer z namenom pospeševati razvojni projekt revitalizacije gradu Pišece, vzpodbujati promocijo turističnih znamenitosti Pišec, raziskovati zgodovino gradu Pišece, vzpodbujati trajnostni sonaravni razvoj ter skrbeti za varstvo narave in okolja (grajski park). Predsednik društva Uroš Škof pojasnjuje, da je grad, ki je z večje oddaljenosti lepo viden, s približevanjem pa se njegova lokacija skrije, v celoti statično saniran, obnovljeni so streha, stopnišče, dvorane, urejeni so apartmaji s 30 posteljami, sanitarije, po celotnem gradu je urejeno talno gretje, zamenjano je stavbno pohištvo, izvedena določena restavratorska in konservatorska dela, urejena je komunalna infrastruktura do gradu, dostopna pot, parkirišča. Grajska stavba ima obliko nepravilnega mnogokotnika, kar je rezultat večstoletnega razvoja in prezidav. Njegov romanski stolp kljub kasnejši baročni in historicistični dozidavi ter prenovi prevladuje nad preostalim obzidjem. Pod gradom se bohoti angleški park s sekvojami, platanami, ginkom in drugimi tujerodnimi drevesnimi vrstami.
grad_pisece_obisk_ministra_za_kulturo8

Grad Pišece ima tudi namestitvene kapacitete, saj so urejeni apartmaji s 30 posteljami.

Grad Pišece je skoraj v celoti obnovljen, na obnovo čakata le še romanska kapela in stolp.

PMB pripravljen upravljati z gradom

Grad je torej skoraj v celoti obnovljen, a znotraj grajskih zidov se nič ne dogaja. Zelo redki so primeri iz preteklih let, ko je bil v njem kak dogodek. Leta 2018 ga je obiskal takratni minister za kulturo Dejan Prešiček, ki je navedel, da se je že večkrat iskalo upravljavca gradu, a so bile predlagane neprimerne vsebine, zato se primeren upravljavec tudi ni našel. Interesent za najem gradu je bil v preteklosti Kozjanski park, ki naj bi v sodelovanju z deželo Bavarsko v objektu uredil Akademijo za varstvo narave, razvoj podeželja in regionalni razvoj. Ministrstvo za okolje in prostor, ustanovitelj zavoda Kozjanski park, prevzem gradu pod okrilje Kozjanskega parka ni podprlo. Ministrstvo za kulturo je nekajkrat izvedlo javno zbiranje ponudb za oddajo gradu v najem, ki pa ni bilo uspešno. V zadnjem času so prišle na dan pobude, da bi z gradom Pišece upravljal Posavski muzej Brežice. »Spomenik državnega pomena je obnovljen za različne namene, kjer so nekatere rešitve tudi manj ’posrečene’, tako so mogoče tudi različne kombinacije upravljanja, zagotovo pa je za tovrstno dediščino usposobljen za upravljanje, razvoj in omogočanje dostopnosti prav Posavski muzej Brežice,« pravi njegova direktorica Alenka Černelič Krošelj in nadaljuje, da je grad odlično prizorišče za programe, ki povezujejo kulturno in naravno dediščino, območje med mesti in naravo, pri čemer bi bilo dobro povezovanje tudi s Kozjanskim parkom, ki sta ga že snovala z nekdanjim direktorjem mag. Hrvojem T. Oršaničem.
grad_pisece (33)

Pod gradom se bohoti angleški park s sekvojami, platanami, ginkom in drugimi tujerodnimi drevesnimi vrstami.

Černelič Krošljeva še omenja, da je družinska zgodba rodbine Moškon tudi zgodba celotnega Posavja, zato je po njenem prav, da je grad namenjen tudi prikazu življenja in vpliva družine ter s tem življenja Posavja, kot ga poznamo tudi danes. »V Posavskem muzeju hranimo portrete družinskih članov, ki so jih morali prodati, za nov muzej v Krškem – muzej obeh bregov, takratnih političnih okrajev Brežice in Krško, pa jih je leta 1940 kupil industrialec Fran Bonač, ki je ravno v tistem času zgradil in odprl Tovarno celuloze, ki je zaznamovala številne posavske družine. Portreti so pomemben del stalne postavitve v našem muzeju, ki smo jo nedavno celovito prenovili – tudi konservirali in restavrirali portrete, a je njihovo izvorno mesto grad Pišece in prav je, da bi bili skupaj še z nekaterimi predmeti, ki jih hranimo, del stalne postavitve na gradu. Ob njih je moč predstaviti dediščino Posavja, s katero je moč zapolniti prostore, ki so na voljo,« poudarja.

Ob letošnji 20-letnici Društva za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Grad Pišece načrtujejo izdajo monografije o gradu Pišece.

Ideja tudi vzpostavitev CŠOD

Društvo Grad Pišece in tudi OŠ Maksa Pleteršnika Pišece pa si prizadevata, da bi na gradu Pišece vzpostavili Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD). »V naši regiji takšnega centra trenutno nimamo. Ocenjujemo, da je lega pišečkega gradu idealna za tovrstno dejavnost, saj leži znotraj Kozjanskega regijskega parka,« pravi Uroš Škof, po čigar besedah ob letošnji 20-letnici društva načrtujejo izdajo monografije o gradu Pišece. Ravnateljica Nuška Ogorevc dodaja: »Vemo, da območje Posavja, Kozjanskega in daleč naokoli ni pokrito z možnostjo izvajanja tovrstnih aktivnosti za obšolske dejavnosti. Pišece in vsa širša okolica imajo bogato naravno in kulturno dediščino. Kot vemo, je že dobro poznana Vodna učna pot Gabernica, Gozdna učna pot, mlinarstvo, program CŠOD Misija ’Pojd’mo peš po P'šecah’ ter mnoge druge aktivnosti in projekti, s katerimi bi tovrstni center lahko dopolnjeval osnovno izobraževalno dejavnost, saj ima grad poleg bogatega naravnega okolja, ki ga obkroža, tudi namestitvene kapacitete, ter bi hkrati dopolnil turistično ponudbo Občine Brežice in Pišec.« Ogorevčeva še omenja, da bi lahko v gradu svoje mesto dobili tudi pomembni projekti mednarodnih razsežnosti, ki jih izvaja šola v Pišecah, kot npr. mednarodni Unesco tabori Premikamo meje. »Hkrati pa je oživitev gradu v Pišecah priložnost za turistične, kulturne in ostale vsebine, ki bi se izvajale v njem. Obnova je bila ne nazadnje namenjena temu, da grad prične delovati s svojo vsebino, kar je naša velika želja,« še poudarja ravnateljica. »Žal smo vsi tako kot grad ’malo zaspali’, a se lahko zelo hitro ’zbudimo’. Upamo, da bo to čim prej mogoče. Dediščina pripada vsem nam, prav je, da je dostopna, jo poznamo, cenimo, v njej uživamo in tako pridobi še večjo vrednost v družbi, kar ponovno zagotavlja podporo za ustrezno in kakovostno skrb v službi javnosti,« zaključi Černelič Krošljeva.

Rok Retelj, foto: R. R. in arhiv društva Grad Pišece

Prispevek je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 29. aprila 2021.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam