Letos v ospredju razstave Prvi krški borci Milan Kaplan

1. decembra je bila v Mestnem muzeju Krško odprta osma dopolnitev v letu 2015 odprte stalne razstave o prvi krški borbeni skupini, ustreljeni v gozdu Dobrava pri Brežicah 30. julija 1941. V ospredje razstave je upokojena kustosinja brestaniške enote Muzeja novejše zgodovine Irena Fürst letos izpostavila člana borbene skupine Milana Kaplana, katerega posmrtni ostanki so bili poleg istočasno ustreljenega dekleta in še devetih fantov iz gozda Dobrava prekopani na krško pokopališče 2. decembra 1945.

Kot je povedala Fürst, se je Milan Kaplan rodil 27. avgusta 1918 kot peti otrok zakoncema Jožetu in Katarini Kaplan. Po petih razredih osnovne in dveh razredih meščanske šole v Krškem se je izučil v Šoštanju za frizerja. Najprej je tam delal kot frizerski pomočnik, se zatem preselil v Ormož in se po kapitulaciji Jugoslavije vrnil v Krško, kjer sta z bratom Radom maja 1941 odprla samostojni frizerski salon. V istem mesecu je bil sprejet tudi v komunistično partijo, saj se je takoj ob vrnitvi v domači kraj povezal z napredno mislečimi mladinci, ki so začeli z zbiranjem orožja in izvajati prve akcije pod vodstvom okrožnega sekretarja Komunistične partije Slovenije v Posavju Maksa Strmeckija in Milanovega brata Rada.

Potem ko je 28. julija 1941 kurirka PO KP Slovenije v krškem brivskem salonu pozabila propagandno gradivo in je tega frizerski pomočnik odnesel na policijsko postajo, so nemški policisti takoj zajeli Milana, a ker jim je slednji dejal, da jim bo pomagal zajeti Rada, so ga izpustili. Milan je hitro obvestil ostale člane skupine, ki so se iz Žvike nad Krškim, kjer so se zbirali, premestili v nekaj dni prej preseljen tabor Rore, od koder so se nameravali naslednji dan umakniti čez nemško-italijansko mejo. Žal je sledilo še drugo izdajstvo, saj je njihovo lokacijo 29. julija izdal Nemcem cestni delavec, ki je zasledoval enega izmed bratov Preskar do Ror. Nemški policisti so skupino zajeli, deseterico, med katero sta bila tudi Milanova brata Rado in Zdenko, pa po mučenjih 30. julija 1941 odpeljali v Dobravo pri Brežicah, kjer so jih pokosili streli okupatorja.

Družina Kaplan, starša s hčerko Mihaelo in sinom Albinom, je bila izgnana v taborišče Gieboldehausen na Hannovrsko, od koder so se vrnili po osvoboditvi. »Kljub izdanemu Razglasu o usmrtitvi članov krške skupine oče Jože in mama Katarina nista verjela, da njunih treh sinov ni več. Upala sta, da jih bosta po vrnitvi spet videla. Izkop posmrtnih ostankov članov skupine konec novembra 1945 je razblinil še zadnje upe staršev, da so sinovi živi. Vse prestano trpljenje in izguba sinov sta že kmalu, leta 1952, pahnila v grob tudi očeta Jožeta,« je ob odprtju razstave med drugim še povedala Irena Fürst.

B. M.