Mednarodni kiparski simpozij Forma viva se počasi zaključuje
Objavljeno:
Torek, 27.07.2021 Rubrika:
KULTURA Sporočilo
Detajl skulpture Mirka Bratuše
V mesecu juliju 2021 v sklopu
Mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva gostimo dva kiparja, ki ustvarjata nova kiparska dela za park skulptur v Kostanjevici na Krki. To sta
Mirko Bratuša (Slovenija) in
Péter Gálhidy (Madžarska). V sklopu letošnje prireditve restavriramo tudi ikonično prostorsko skulpturo Miroslava Šuteja, Brez naslova (1972), ki jo je v preteklih 50 letih dodobra načel zob časa. Zaključek Forme vive bo v soboto, 31. julija 2021, ob 20. uri, ko bo imel pozdravni nagovor direktor
Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki Goran Milovanović, slavnostna govornica bo
Bíborka Molnár (Balassi Inštitut, Madžarski kulturni center Ljubljana), za koncertni nastop pa bosta poskrbela
Miha Koretič (kitara) in
Lenart Rožman (saksofon).
Detajl skulpture Pétra Gálhidyja
Leta 2021 prav tako obeležujemo 60-letnico Mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva, ki se je prvič zgodil leta 1961 na dveh deloviščih, v Seči in Kostanjevici na Krki. V GBJ jubilej obeležujemo tudi z
dokumentarno razstavo Re/Forma viva, ki povzema pomen in vrhunce te prireditve.
UDELEŽENCA FORME VIVE 2021:
MIRKO BRATUŠA (Slovenija)
Mirko Bratuša pri delu
Kipar Mirko Bratuša je na baročno pročelje nekdanje samostanske cerkve umestil dve skulpturi, ki se navezujeta na legendo o ustanovitvi kostanjeviškega samostana. Figuri dveh ključnih ustanoviteljev samostana, Vojvode Bernarda Spanheima in divjega moža, ki sta ustvarjeni v za avtorja značilno groteskni maniri. S svojo humorno pojavnostjo kipa namigujeta na tanko mejo med mitologijo in zgodovino in izpostavljata ljudsko potrebo po ustvarjanju zgodb.
Mirko Bratuša (1963) je likovni umetnik, ki se pretežno ukvarja s kiparstvom. Leta 1989 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, nato pa je opravljal specializacijo na Akademiji likovnih umetnosti v Münchnu (1990-1992) in Umetnostni akademiji v Düsseldorfu (1993). Od leta 1997 poučuje na oddelku za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. V svoji praksi v duhu postmodernizma uporablja najrazličnejše materiale, tehnike in koncepte. Živi in deluje v Ljubljani.
PÉTER GÁLHIDY (Madžarska)
Péter Gálhidy pri delu
Kompozitna skulptura Pétra Gálhidyja povzema organske naravne oblike travne bilke, ki jih umetnik predstavlja v značilni monumentalni luči. V svoji umetniški praksi Gálhidy pogosto sledi amorfnim oblikam rastlinske vegetacije, ki so odraz njegovega iskanja vezi (in prepadov) med naravnimi habitati in antropogenimi strukturami. Njegova skulptura, ki se navezuje na ruralno območje doline reke Krke, hkrati izkazuje senzibilnost do naravnih habitatov in do okoljskih izzivov moderne dobe.
Péter Gálhidy (1974) je vizualni umetnik, ki se ukvarja s kiparstvom in prostorskimi instalacijami. Leta 1999 je diplomiral na kiparskem oddelku v sklopu Hungarian University of Fine Arts, kjer je od leta 2001 tudi poučuje, trenutno pa je vodja tamkajšnjega kiparskega oddelka. V svoji umetniški praksi običajno uporablja organske, naravne materiale, medtem ko se idejno osredotoča na interpretiranje vprašanj o prostoru, materiji in naravnem ravnovesju. Živi in deluje v Budimpešti.
OBNOVLJENA SKULPTURA:
MIROSLAV ŠUTEJ (Hrvaška)
Skulptura Miroslava Šuteja iz leta 1972
V sklopu kiparskega simpozija bo poleg dveh novih skulptur restavrirano tudi eno najbolj ikoničnih del, ki stojijo v parku skulptur Forma viva v Kostanjevici na Krki; to je kiparska skupina Brez naslova (1972) Miroslava Šuteja, ki povzema obliko črke Y in se prostorsko razteza preko potoka Obrh in s svojimi geometrijskimi oblikami ustvarja kontrast z amorfnimi oblikami narave.
Miroslav Šutej (1936-2005) je bil umetnik, ki je uporabljal široko paleto umetniških medijev in tehnik kot so risba, grafika, kolaž in kiparstvo. Šolal se je na Školi priminjenih umjetnosti v Zagrebu, nato pa še na zagrebški Akademiji likovnih umjetnosti. Bil je sodelavec v mojstrski delavnici Krste Hedegušića, od leta 1970 pa tudi profesor na Akademiji likovnih umjetnosti v Zagrebu.
Vir: GBJ