Časopis za pokrajino Posavje
22.02.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Mnogi slovenski umetniki so v tujini bolj cenjeni kot doma

Objavljeno: Ponedeljek, 11.02.2019    Rubrika: KULTURA Redakcija
Presernova proslava v Sevnici (79)

Prejemnice in prejemniki Prešernovih priznanj in plaket ZKD Sevnica z županom Srečkom Ocvirkom in predsednikom ZKD Jožetom Novakom.

Na predvečer Prešernovega dne je v sevniški kulturni dvorani potekala osrednja občinska slovesnost v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Podelili so tudi Prešernova priznanja in plakete Zveze kulturnih društev Sevnica.

Presernova proslava v Sevnici (20)

Slavnostni govornik Tine Bec

Izvršni odbor ZKD Sevnica je na podlagi prispelih predlogov za podelitev Prešernovih plaket in priznanj za dolgoletno uspešno in odgovorno delo ter posebne uspehe in dosežke na področju različnih oblik ljubiteljske kulturne dejavnosti ter na osnovi Pravilnika o podeljevanju Prešernovih priznanj in plaket, odločil, da prejme Prešernovo priznanje Branko Klenovšek, član KD Franc Požun Zabukovje; bronasto Prešernovo plaketo sta prejela dirigent KD Godba Sevnica Matic Nejc Kreča ter fotograf Bojan Dremelj; prejemnika srebrne Prešernove plakete sta postala Moška vokalna skupina Fantje z Razborja in Ljudske pevke Solzice; zlato Prešernovo plaketo je predsednik ZKD Sevnica Jože Novak podelil Gledališki skupini KD Studenec ter se v svojem govoru zahvalil vsem, ki ustvarjajo in delujejo na kulturnem področju.

Presernova proslava v Sevnici (83)

Letošnja odrska scenska postavitev je bila delo grafične oblikovalke Nevenke Flajs.

Zanimiva razmišljanja in pogled na družbo ter kulturo v sedanjem času je v svoj govor vtkal slavnostni govornik – mlad in talentiran glasbenik Tine Bec iz Boštanja, ki je v svojem govoru postavil tudi nekaj retoričnih vprašanj: »V zadnjih tednih se v naših medijih ob pojmu kultura pojavljajo besede, kot so medijski linč, mobing, ne trpinčim brez razloga, plagiatorstvo in njim podobne. Ali se spomnite morda, kdaj je bil podobne pozornosti kot minuli dogodki deležen kakšen vrhunski koncert katerega koli glasbenega žanra ali razstava? Kdaj so v toliko pogovornih oddajah gostili pisatelje, pesnike, režiserje, scenariste, skladatelje, dirigente, razen morda okoli 8. februarja, ko so znani Prešernovi nagrajenci? Koliko Prešernovih nagrajencev smo pravzaprav sploh poznali že pred prejemom nagrade?« Na kratko je opisal tudi svojo pot, ki ga je z Glasbene šole Sevnica, kjer se je učil igranja na klavir, vodila na srednjo šolo in po njej na Akademijo za glasbo, kjer je magistriral. »Ob glasbi sem se počutil in se še vedno počutim enostavno živega. In od vse zmešnjave v glavi so na papir pričele prihajati prve skladbe in ob vedno pogostejšem skladanju sem imel en cilj – da bi lahko vsaj enemu človeku s svojo glasbo vzbudil občutke, kot jih ob glasbi občutim sam; da bi znal ljudem povedati, kaj mi glasba pomeni, kaj naredi zame. To je tudi glavno vodilo vsake skladbe, ki jo napišem. S svojo glasbo, ki jo pišem ali izvajam, ljudi ne želim le zabavati oziroma jim zgolj popestriti kulturne prireditve. Cilj glasbe oziroma vse umetnosti ni in nikoli ne bi smel biti samo vzbujanje zadovoljstva. Umetnost nas sili, da razmišljamo izven svojega udobnega in varnega mehurčka, dela nas bolj sočutne, bolj pozorne drug do drugega, bolj sprejemljive in strpne do drugačnosti in kot taka neposredno spreminja svet ter ustvarja in krepi celotne narode – tudi slovenski narod. Torej ima velikansko moč, dolžnost nas, umetnikov in kulturnikov, mladih ali starejših, pa je, da se jo naučimo uporabljati in ohranjati v dobro ljudi in ne kot sredstvo za lastno promocijo in zaslužek,« je še del njegovih razmišljanj, s katerimi je želel ponesti med obiskovalce sporočilo o pomenu kulture in umetnosti ter naši vlogi v njej. »Slovenci večkrat slišimo, da imamo vrhunske umetnike, mnogi so v tujini celo bolj prepoznavni in cenjeni kot pri nas doma, da smo torej zelo kulturen narod. A to res pomeni, da smo kulturen narod, če vemo, da imamo vrhunske umetnike in jih hvalimo?« je nadaljeval in zaključil, da je napačno mišljenje, da smo kulturni, če ob kuhanju novoletnega kosila poslušamo prenos koncerta z Dunaja, čeprav se tudi ob tem prileže dobra glasba. Občinstvo je z izbranimi besedami nagovoril tudi župan Srečko Ocvirk, ki je dal poseben pomen kulturi dialoga.

Z izjemnim glasbenim doživetjem sta popeljala v prekrasen svet posebnih občutij mlada in perspektivna glasbenika, oba študenta v tujini – flavtistka Lara Šalamon in trobentač Jeromej Kostanjšek ob klavirski spremljavi Tineta Beca.

S. R.


 
« Nazaj na seznam
»