Časopis za pokrajino Posavje
22.09.2018
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Na Pleteršnikovem dnevu predstavili roman o Maksu Pleteršniku

Objavljeno: Petek, 14.09.2018    Rubrika: KULTURA Redakcija
pletersnikov_dan_v_pisecah53

Na zelo lep, celo vroč septembrski dan je pri Pleteršnikovi domačiji v Pišecah potekal tradicionalni Pleteršnikov dan.

Na Pleteršnikovi domačiji v Pišecah so v četrtek, 13. septembra, že 24. organizirali Pleteršnikov dan, na katerem se vsako leto spomnijo Maksa Pleteršnika, velikega slovenskega jezikoslovca, ki se je rodil v Pišecah.

pletersnikov_dan_v_pisecah64

Pisatelj Rudi Mlinar z novim biografskim romanom o Maksu Pleteršniku

Praznik slovenskega jezika, kot je Pleteršnikov dan poimenoval predsednik Društva za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maks Pleteršnik Pišece Martin Dušič, je bil letos posvečen Evropskemu letu kulturne dediščine. Osrednja točka dneva je bila predstavitev biografskega romana pisatelja Rudija Mlinarja z naslovom Maks Pleteršnik. Teden s slovaropiscem, ki ga je izdala Celjska Mohorjeva družba, uredila pa Cvetka Rezar. Uvod v predstavitev romana je naredila ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe dr. Tanja Ozvatič. Kot je dejal prof. dr. Marko Jesenšek, predsednik Strokovnega odbora Maks Pleteršnik, ki je poleg pišeškega društva soorganizator Pleteršnikovega dneva, je prednost romana ta, da je Pleteršnik predstavljen kot povsem navaden Slovenec, Pišečan, bralec pa lahko izve marsikaj, kar se o Pleteršnikovih do danes še ni vedelo. Predgovor v romanu je napisal dr. Milan Jazbec, veleposlanik RS v Makedoniji, ki je poudaril, da je roman pesem hvalnica Pišecam. Po besedah avtorja romana Mlinarja je bilo gradiva za roman kar veliko, zbiral ga je s pomočjo spleta, arhiva, dostopnega v Knjižnici Brežice, pa tudi arhiva na Pleteršnikovi domačiji in zidanici. »Ostalo pa je bil plod moje domišljije. Tiste luknje, ki je bilo treba zapolniti, sem zapolnil s svojim delom,« je povedal in dodal, da je o njegovem najbolj znanem delu, slovensko-nemškem slovarju, veliko znanega, medtem ko o njegovem zasebnem življenju skoraj nič, kar mu je pri pisanju romana precej manjkalo.

pletersnikov_dan_v_pisecah47

Med predstavitvijo novega romana: Cvetka Rezar, Rudi Mlinar, dr. Milan Jazbec, prof. dr. Marko Jesenšek in Martin Dušič

Poleg predstavitve romana sta Jesenšek in Nataša Gliha Komac (ZRC SAZU) predstavila tematsko številko mednarodne revije Slavia Centralis, v kateri so objavljeni referati z lanskoletnega pišeškega simpozija, ki je bil naslovljen Jezikovna politika Republike Slovenije in njeni uporabniki. Jesenšek je izpostavil, da so imeli letos pri objavi referatov kar veliko težav. »Po navadi ti prispevki izidejo v zborniku, na internetu vtipkaš geslo Maks Pleteršnik in zbornik je takoj dosegljiv. Žal pa ni vedno dovolj posluha, da bi nam tisti, ki delijo denar, to financirali. Odločil sem se, da vseeno izidemo, in to v reviji. Težava pa je, da se v njej to težko najde, ker je ne moremo nasloviti po Pleteršniku. Objavljenih je vseh 19 razprav z lanskega simpozija, vendar so težko dosegljive,« je pripomnil. Omenil je, da so se dogovorili, da bodo na tem ozkem prostoru odslej vsako leto izmenično pripravljali tudi Toporišičev dan in simpozij (prvi bo 19. oktobra letos). Dodal je, da tako »pišmeuhovskega« odnosa do jezika, kot ga imamo Slovenci danes, nismo imeli niti v 19. stoletju v času ilircev in nemškutarjev. Ravno zato je bil lanski simpozij posvečen vprašanju slovenskega jezika v sodobnosti.

Zbrane je nagovoril tudi brežiški župan Ivan Molan in dejal, da moramo vsi skupaj stremeti k temu, da bomo dediščino, ki sta nam jo ustvarila tako Pleteršnik kot Toporišič, spoštovali in prenašali naprej. Po njegovem bo Občina Brežice tovrstne dogodke še naprej podpirala in sodelovala z organizatorji. V kulturnem programu so sodelovali Pleteršnikovi ljudski pevci, učenca OŠ Maksa Pleteršnika Pišece Janž Rener in Timeja Račič Ogorevc, dijakinja Ekonomske in trgovske šole Brežice Aida Perko Praner ter Zala Rostohar, Ana Radič, Veronika Strnad in Krištof Strnad iz Gimnazije Brežice. Na Pleteršnikovem dnevu je bila prisotna tudi Pleteršnikova sorodnica Alenka Hočevar.

Dušič je še omenil, da ima pišeško društvo poleg strokovnega odbora za slovenski jezik tudi sekcijo za ohranjanje materinščine po svetu, ki vodi projekt Moja hiša je tvoj dom, sekcijo Pleteršnikovi ljudski pevci in sekcijo S Pleteršnikom ob jedilni mizi. Letos so vodilni partner evropskega projekta v okviru Town Twinning, ki ima naslov Združeni v različnosti, sestavlja pa ga pet partnerjev – poleg Slovenije še Avstrija, Hrvaška, Srbija ter Bosna in Hercegovina. Njegov namen je prikazati skupno evropsko kulturno dediščino, zaključni dogodek bo potekal konec oktobra v Pišecah in Brežicah, kjer bodo organizirali večjezične delavnice o cirilici, gotici, latinici, pisali gesla na temo boljšega sveta ipd. Pri tem projektu z njimi odlično sodeluje ETrŠ Brežice. Sicer pa društvo po dogovoru nudi oglede Pleteršnikove domačije, v kateri je razstavljena bogata zbirka o njegovem slovarju, delovnem prostoru ter življenju in delu.

R. R.
« Nazaj na seznam
»