Časopis za pokrajino Posavje
26.04.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Na prireditvi ob kulturnem prazniku v Brežicah podeljeni tudi častni priznanji

Objavljeno: Četrtek, 07.02.2019    Rubrika: KULTURA Redakcija
zkd_brezice_prireditev_ob_kulturnem_prazniku19

Polna dvorana Doma kulture Brežice

V Brežicah je slavnostna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku potekala 6. februarja pod večer, ko so v Domu kulture podelili priznanja in odličja Zveze kulturnih društev Brežice letošnjim kulturnim nagrajencem. Slavnostni govornik je bil dr. Stojan Pelko, nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za kulturo.

zkd_brezice_prireditev_ob_kulturnem_prazniku32

Slavnostni govornik dr. Stojan Pelko

Po uvodni slovenski himni, ki so jo zapele Ula Oštir, Zala Rostohar, Hana Sambunjak in Veronika Strnad, je imel pozdravni nagovor brežiški župan Ivan Molan, ki je poudaril, da so lahko v občini hvaležni, ponosni in veseli, da se v kulturna in ostala društva aktivno povezuje veliko občank in občanov. »Vi ste tisti, ki svoj prosti čas namenjate ustvarjanju pa tudi ohranjanju naše kulturne dediščine,« je kulturnikom položil na srce in dodal, da ljubiteljska kultura temelji na prostovoljnem delu, vendar se težko razvija brez sredstev, česar se po njegovem zavedajo tudi na Občini Brežice, zato so v zadnjih 15 letih uspeli zagotoviti ustrezne pogoje za delovanje društev z obnovo kulturnih in večnamenskih domov po vseh krajih ter sofinanciranjem programov društev s področja kulture, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Zveze kulturnih društev. »Vi ste tisti, ki prostore po naših krajih napolnite z vsebino in jih ponudite občinstvu, zato veliko in iskreno zahvalo namenjam vsem ustvarjalcem, ki sooblikujete življenje v naši občini in ste ustvarjalci uspešne zgodbe kulturnega dogajanja v lokalni skupnosti in širše,« je povedal ter čestital vsem dobitnikom priznanj in odličij: »Verjamem, da ta priznanja predstavljajo potrditev vašega dela in hvaležnost društev, kjer delujete.«

PELKO: KULTURA NI OKRASJE NA DRUŽBENEM KOLESJU

zkd_brezice_prireditev_ob_kulturnem_prazniku167

Letošnji kulturni nagrajenci s predsednikom ZKD Brežice Jožetom Denžičem, slavnostnim govornikom dr. Stojanom Pelkom, županom Ivanom Molanom in poslancem Igorjem Zorčičem

Slavnostni govornik dr. Stojan Pelko je izrazil veselje, da lahko v svojem rojstnem kraju spregovori o pomenu kulture in umetnosti v današnjem času. Zanj je kultura »odpirati oči za prodornost umetniškega dejanja«. Univerzalnost umetniškega je tisto, zaradi česar smo del širšega univerzuma, in tega se velja spomniti tudi ob državnem prazniku kulture, je dejal. »Kultura ni okrasje na družbenem kolesju, je pogonsko olje, iskra, ki preskoči, da se družbeni motor sploh prižge, je tisto, kar ogreje srce in sproža solze. Je ohišje umetnosti in generator sprememb. Zato potrebuje, kultura namreč, hiše, domove, kleti, arhive, knjižnice, knjigarne, dvorane, amfiteatre in tudi elektriko,« je povedal in še dodal: »Za vsako prelomno reč v zgodovini umetnosti, ki je potem postala del kulture, so se najprej nekje dobili trije, štirje 'tipi' ali punce in sanjali skupaj.
zkd_brezice_prireditev_ob_kulturnem_prazniku123

V imenu nagrajencev se je zahvalila Mateja Jankovič Čurič.

To velja za francoski novi val, liverpoolske Beatle, dansko dogmo in novomeške filmarje. In kaj lahko pri tem stoji občina? Za začetek najde par kvadratov. Vsaka taka naložba se vrne na kvadrat, če ne na kubik, podvojijo se ambicije, potrojijo se ideje, pomnožijo se želje vreči dlje, seči čez, reči več.« Zaključil je z besedami Srečka Kosovela in ob tem dodal: »Predlagam, da smo na ta dan kulture s Srečkom solidarno prešerni in s Prešernom nesebično srečni, da držimo pesti za kak nov brežiški umetniški kolektiv in se ne obotavljamo pokazati pesti tistim, ki pred univerzalno umetniškega postavljajo enostransko nekulturo srca.«

ZAPLOSKALI 11 NAGRAJENCEM

zkd_brezice_prireditev_ob_kulturnem_prazniku134

Nastop plesne sekcije Ka' Bavidas Pelera iz PD Imani

Pred slovesno podelitvijo je predsednik ZKD Brežice Jože Denžič omenil, da letos že 30. podeljujejo simbolične nagrade – priznanja in odličja. Priznanje je zahvala za najmanj petletno redno, uspešno in odgovorno delo, odličje pa priznanje za posebej izstopajoče dolgoletno delo na različnih področjih ljubiteljskega kulturnega udejstvovanja. Prejemniki srebrnega odličja morajo pomembno soustvarjati kulturni utrip vsaj 15 let, prejemniki zlatega odličja pa na področju kulture dosegati posebne dosežke več kot 20 let. Častno priznanje je najvišje priznanje, ki ga podeljujejo za izjemne dosežke na področju kulturnega ustvarjanja v občini in so sad 35- ali večletnega dela. Letos so tako podelili štiri priznanja, tri srebrna odličja, dve zlati odličji in dve častni priznanji. Prejemnika častnih priznanj ZKD Brežice sta Vlado Godec (KUD Slavček Velika Dolina) in Slavko Mihelin (Moški pevski zbor Bizeljsko). Zlati odličji sta prejela Mateja Jankovič Čurič (KD Mešani pevski zbor Viva Brežice) in Damjan Škaler (KD Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi). Srebrna odličja so šla v roke Ivani Vatovec (Društvo upokojencev Brežice/Kulturno društvo Franc Bogovič Dobova), Jožetu Vogrincu (Kulturno društvo Kapele) in Sabini Žibert (KD Mešani pevski zbor Viva Brežice). Priznanja pa so dobili Anja Čurič (Folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče), Rok Rožman (KD Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi), Lidija Štarkl (Kulturno društvo Globoko) in Tjaša Žveglič (Plesno društvo Imani).

»LJUBITELJSKI KULTURNIKI SMO TUDI POSLANCI IN SVETNIKI«

V imenu nagrajencev se je zahvalila Jankovič Čuričeva, ki je z recitacijo Prešernove Glose skušala povedati, da večina tistih, ki se s kulturo ukvarja profesionalno, komajda živi in preživi. »Nekateri se v stiski zatekajo v sanje, spet drugi v plagiatorstvo, večini pa se vendarle tako ali drugače uspe prebijati skozi vsakdan. Na drugi strani pa vse manjša peščica ljudi vse bolj obvladuje bogastvo ali, bolje rečeno, revščino celotnega sveta in nam kroji naše vsakdanje življenje s svojimi vrednotami, da so sebičnost, egoizem, egocentrizem nekaj dobrega, saj vendarle vemo, kdo je sebi najprej brado ustvaril, da se da za pravo ceno kupiti vsak glas, da veliki ljudje živijo, kot je rekel Kosovel, po svoje duše zakonih in mali po paragrafih, da še nikoli niso bile tako malo vredne poštenost, delavnost, prijaznost in tako veliko komolčarstvo, ampak danes smo na odru tisti, ki se ukvarjamo z ljubiteljsko kulturo, mi pa smo prav posebna skupina ljudi, ki se ne moremo poistovetiti ne z enim ne z drugim polom. Večina se s petjem, plesom, igranjem ali besednim ustvarjanjem ukvarja že od svoje mladosti, ko te nekdo ali nekaj pokliče k temu in ti ob tem začutiš tolikšno zadovoljstvo, da se temu več ne moreš in tudi ne želiš odreči. Prepričani smo, da s tem delamo nekaj dobrega zase in vse tiste, ki nas spremljajo na naših ustvarjalnih poteh. Še vedno je edina nagrada za naše delo aplavz, in glasnejši in daljši je, bolj smo prepričani, da smo spet ustvarili nekaj imenitnega,« je poudarila in omenila še njihove družine, ki jih podpirajo pri kulturnem ustvarjanju. »Ljubiteljski kulturniki smo vendarle tudi poslanci in svetniki. Poslanci, ker smo poslani zato, da med gledalce širimo veselje in smeh, in svetniki zato, ker svetimo tudi takrat, ko je drugod temno,« je še dejala ob zaključku.

MLADE PLESALKE SO SE PREDSTAVILE Z IZJEMNIM PLESNIM DELOM

Kulturni program je letos pripadel plesni sekciji Ka' Bavidas Pelera iz Plesnega društva Imani (koreografinja in mentorica Rosana Horvat, asistentka koreografije Sanja Spirić). Mlade plesalke so se predstavile s plesno predstavo Simfonija giba, izjemnim plesnim delom, ki sta ga na pobudo Pihalnega orkestra Krško ustvarili Horvatova in Spirićeva s plesalci skupine. Predstava je bila premierno izvedena s krškim pihalnim orkestrom 1. decembra 2018, ko je nastala čudovita simfonija glasbe in plesa. Sodobni ples je dal poudarek zlitju teles in gibov z glasbo v nenavadno dimenzijo prostora, ki je omejena s časom in prepletena z izraženimi čustvi s kančkom lepote moči, strahu, nemoči, predanosti, minevanja, drgetanja, vstajenja … Čast povezovanja prireditve je pripadla Davidu Križmanu.

R. R.
« Nazaj na seznam