Časopis za pokrajino Posavje
20.05.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Na prvo majsko nedeljo obujali spomine na delo v nekdanjih posavskih tovarnah

Objavljeno: Torek, 03.05.2022    Rubrika: KULTURA Redakcija
pmb_prva_nedelja_v_muzeju_maj (38)

Pevke izpod Bočja, med katerimi je največ nekdanjih delavk Laboda

Na prvomajsko pozno popoldne so se v Posavskem muzeju Brežice že tretji mesec družili s svojimi obiskovalci, prijatelji muzeja. Tokratno Prvo nedeljo v muzeju so namenili obujanju spominov na nekdanje posavske tovarne, delo in praznovanje prvega maja.

Ogled nekaterih muzejskih zvezd

Najprej so si na kratkem sprehodu skozi del muzeja pod vodstvom kustosinje Andreje Matijevc in zgodovinarke Mihaele Kovačič ogledali izbrane muzejske predmete, izpostavljene kot muzejske zvezde. Kot je ob tem dejala kustosinja Matijevc, so jih izbrali zato, ker odstopajo od vseh predmetov v muzeju in najlepše odsevajo zgodovino, dediščino Posavja. Med skupno 21 muzejskimi zvezdami so jih 14 izbrali sodelavci muzeja.
pmb_prva_nedelja_v_muzeju_maj (16)

Pod vodstvom Andreje Matijevc so si obiskovalci na ekranu v Viteški dvorani ogledali tudi posnetek razglasitve treh najbolj sijočih muzejskih zvezd.

To so: model za izdelavo votivnega prašička iz čebelnega voska, zaboj za prtljago izgnanske družine, mučilna naprava za stiskanje prstov iz 16. stoletja, lončena posodica iz Ajdovske jame pri Nemški vasi, ki je verjetno najstarejši obredni predmet, ki ga hranijo v muzeju, figuralni čebelni panj v obliki vojaka, lončena figurica v podobi ženske s pokrivalom »kruzeler«, ki je služilo kot krstno darilo, s konca srednjega veka, kip nadangela sv. Mihaela, leseni sklednik, ki je eden izmed prvih predmetov v muzeju, etruščanska situla v keltskem grobu, prinesena iz severne Italije, prva izdaja Dalmatinove Biblije v slovenskem jeziku, Slovinova napisna tabla za počitniški dom v Selcah, vrvarska naprava, s katero so izdelovali vrvi, s katerimi so vlekli savske ladje, oljna slika bega v Egipt, ki jo pripisujejo avtorju poslikav Viteške dvorane Frančišku Karlu Rembu, ter portret barona Janeza Jakoba Moscona. Šest so jih izbrali obiskovalci s svojimi glasovi, in sicer gasilsko alarmno trobento, žensko kolo muzealke Ive Stiplovšek, keramični čajni komplet Zorana Didka, bakreno sekirico, ki je najstarejši kovinski predmet v Posavju, rimskodobni mozaik iz Neviodunuma ter oljno sliko kozolcev s cvetočo ajdo Miroslava Kuglerja. Zadnjo, 21., muzejsko zvezdo – kuharsko knjigo mojstra Ivana Ivačiča – pa je izbral TV-voditelj in spletni vplivnež Nik Škrlec, ki je v videu ob zaključku projekta razglasil tudi tri najbolj sijoče muzejske zvezde – žensko kolo muzealke Ive Stiplovšek, prva izdaja Dalmatinove Biblije v slovenskem jeziku in lončena posodica iz Ajdovske jame pri Nemški vasi.
pmb_prva_nedelja_v_muzeju_maj (46)

Ivan Šeler


Od Slovina ...

Drugi del druženja je potekal v Malem avditoriju s pogovorom o delu v nekdanjih posavskih podjetjih oz. tovarnah. Ivan Šeler in Andreja Kos sta obujala spomine na delo v Slovinu. Šeler je bil v podjetju, ki ga danes več ni, zaposlen 32 let in je delal v skladišču buteljk v nekdanjih grajskih kaščah, pomagal pa je tudi v kleti brežiškega gradu, kjer je bila ena od Slovinovih kleti; Kos je tam delala dobri dve leti, in sicer v vseh enotah podjetja, največ pa na Slovinovem posestvu. Kot je omenila, prvi maj ni bil tako pomemben, ampak je prednjačilo martinovanje v zadružnem domu na Bizeljskem, na katerem so se zbrali vsi delavci iz vseh enot podjetja, ki jih ni bilo malo.
pmb_prva_nedelja_v_muzeju_maj (53)

Marija Žnideršič


... Jutranjke ...

Marija Žnideršič, Pavica Frigelj in Marija Kuntarič so obujale spomine na delo v Jutranjki. Žnideršič je bila leta 1966 ena prvih tečajnic v omenjenem podjetju, ki je bilo največji proizvajalec otroške konfekcije v nekdanji Jugoslaviji, in prva, ki je izdelovala gumbnice. Spominja se praznovanja dneva žena bolj kot prvega maja. V podjetju je delala dobra tri leta in pol. Frigelj je prišla v Jutranjko leta 1977 in je deset let delala v dveh izmenah, po potrebi so delavke službo tudi podaljšale za nekaj ur (npr. namesto ob 22. uri so zaključile ob 2. uri ponoči), nato se je delalo le enoizmensko, a redko kdaj samo osem ur. Ko je prišla v podjetje, je bilo v Brežicah kar 440 zaposlenih, ob njeni prestavitvi v Sevnico pa le še nekaj čez 100. Skupno je bila v tovarni več kot 24 let in je bila priča kar dvema stečajema podjetja, drugi in dokončni se je zgodil leta 2004. Kuntarič je v Jutranjki delala deset let.
pmb_prva_nedelja_v_muzeju_maj (58)

Pavica Frigelj


... Laboda ...

Bivše »Labodovke« so Marija Pavlovič, Stanka Škrbina in Marjana Prah. Kot je omenila Pavlovič, je v tovarni Labod začela delati leta 1968 in ni poznala nobenih osnov šivanja. Na začetku je mislila, da ne bo zdržala niti eno leto, na koncu pa je bila tam 32 let. Ko je bila prva možnost, se je upokojila, kot je dejala, so imele delavke po toliko letih šivanja zagotovo kakšno okvaro, denimo hrbtenice. Prvega maja so se delavke še posebej veselile, ker so bile lahko dva dneva proste. Spominja se sindikalnih izletov in ozimnic. Prah je začela delati leta 1966, ko se je odprl obrat Laboda v Krškem, in je tako kot njena predhodnica najprej začela šivati po papirju. Kar se tiče delovnika, je bilo podobno kot v Jutranjki, saj so morale največkrat delo podaljšati, še posebej ko je bilo treba izpolniti normo. Škrbina je omenila, da je bilo v Labodovih prostorih poleti tudi do 50 stopinj, med obema izmenama pa so jih samo prezračili, klime seveda še niso imeli. »Glede na to, da danes veliko govorijo o pravicah delavcev, sploh ne vem, če smo takrat imele kakšne pravice. Ko so nam rekli, da je treba delati, je bilo treba delati, ne glede na to, če smo imele družine, zagotovljen prevoz ali kaj drugega. In če si se kaj upiral, si šel takoj na disciplinsko komisijo,« je opisala Pavlovič, ki je kljub vsemu hvaležna Labodu, da se je naučila šivati.
pmb_prva_nedelja_v_muzeju_maj (61)

Marija Pavlovič


... SOP-a ...

Antonija in Franc Černelič sta bila zaposlena v krškem podjetju SOP (specializirano podjetje za industrijsko opremo, ki se je razvilo iz obrtnih delavnic). Antonija je bila zadnja zaposlena v podjetju, ki je šlo v likvidacijo. Bila je tudi skrbnica dokumentacije, ki jo je imela celo na svojem domu. V podjetju je bila zaposlena med letoma 1968 in 1998. Franc, ki je bil v predhodnicah SOP-a in samem SOP-u med letoma 1966 in 1980 ter je opravljal funkcijo tehničnega vodje in projektanta, se spominja, da so prvi maj na podeželju izkoristili za delo doma, poseben pomen pa je imel dan žena. Izpostavil je izrazito ločenost med vodstvom in proizvodnjo, delavci skoraj v nobenem podjetju niso bili seznanjeni z rezultati poslovanja oz. se je finančne rezultate prikazovalo zelo pomanjkljivo. Dodal je, da se posavskim kadrom ni zaupalo in ni bilo več tržne linije podjetja, kar je ne nazadnje vodilo tudi v njegov propad. Pohvalil je sindikate v podjetjih, ki so skrbeli tudi za družabno življenje. V SOP-u je od 1975 do 1990 delala tudi Jožica Zalokar.
pmb_prva_nedelja_v_muzeju_maj (66)

Franc Černelič


... do IMV-ja

Ernest Sečen je v podjetju IMV (Industrija motornih vozil Novo mesto) delal 23 let, pozna pa celotno zgodbo od zagona obrata v Brežicah v letu 1962 do prenehanja proizvodnje leta 1993. Kot vajenec je tja prišel leta 1968, pogoji za delo so bili po njegovem obupni, pozimi jih je zelo zeblo, poleti pa jim je bilo zelo vroče že samo od varjenja, kaj šele od visokih temperatur v hali, posledično je bilo veliko bolniških. Drugače pa so se imeli ’luštno’, njihov glavni »praznik« je bilo pustovanje, v okviru katerega so delavci IMV-ja v povorki s posebej za to priložnost narejenimi izdelki opozarjali na nek problem v občini Brežice. Kot je še omenil, so na koruznem polju v Črncu začeli graditi novo halo podjetja, danes pa je tam Intermarket.
pmb_prva_nedelja_v_muzeju_maj (67)

Ernest Sečen

Dodal je, da je šel skozi vse faze podjetja, od vajenca do namestnika direktorja, ter ima prek 200 fotografij in prek 300 dokumentov, ki jih bo zbral skupaj v nastajajoči knjigi. Med drugim bo v njej navedeno tudi, da je podjetje IMV prejelo oktobrsko nagrado za najuspešnejše krvodajalce v občini Brežice.

pmb_prva_nedelja_v_muzeju_maj (85)

Pevke izpod Bočja so na koncu tudi nazdravile in zapele vse najboljše svoji članici Mariji Pavlovič, ki je ta dan praznovala rojstni dan.

Z glasbo so nedeljsko poznopopoldansko druženje obogatile Pevke izpod Bočja, ki jih vodi Ivanka Černelič Jurečič in med katerimi je največ nekdanjih delavk Laboda.

R. R.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
»

ne spreglejte

18.07.2019 | Redakcija

Hiša iz lesa, slame in gline

12.09.2019 | Redakcija

Solatarska ciza z Drnovega

07.05.2020 | Redakcija

Putrh, banka in puhalnik