Časopis za pokrajino Posavje
10.12.2018
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Obeležili Cankarjevo leto in Smrekarjev jubilej

Objavljeno: Torek, 04.12.2018    Rubrika: KULTURA Redakcija
gbj-cankar (15)

Razstavo je predstavila kustosinja Kristina Simončič.

Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki je v ponedeljek, 3. decembra, na Ta veseli dan kulture, v Lamutovem likovnem salonu odprla razstavo »Upodobitve Ivana Cankarja v zbirki Galerije Božidar Jakac«.

S tem so, kot je povedal direktor galerije Goran Milovanović, obeležili dva pomembna kulturna dogodka: v okviru Cankarjevega leta so počastili stoletnico Cankarjeve smrti, še na mnoga leta pa nazdravili ustanovitelju galerije in častnemu meščanu Kostanjevice na Krki Ladu Smrekarju, ki je tega dne praznoval 90. rojstni dan.
gbj-cankar (4)

Gorjupova upodobitev Ivana Cankarja v jedkanici



Razstavo je podrobneje predstavila kustosinja Kristina Simončič. Kot je povedala, v kostanjeviški galeriji hranijo več kot 80 del, ki ponazarjajo bodisi upodobitve Ivana Cankarja različnih avtorjev bodisi so povezane z njegovimi literarnimi deli. Podobo našega največjega literata so v kiparskem, slikarskem ali grafičnem mediju ulovili Lojze Dolinar, Jože Gorjup, Janez Boljka in Franjo Stiplovšek. Po številu izstopajo dela kiparja Janeza Boljke, ki se je kar dve desetletji posvečal upodabljanju Ivana Cankarja v najrazličnejših variacijah. Pogosto ga je upodobil v družbi muze ali knjige, kot donatorja, pasivno sedečega ali uporno stoječega z iztegnjenimi rokami ter odrešeniško pribitega na križ. Predstavljal mu je arhetip nerazumljenega umetnika, vagabunda, katerega izmuzljivo podobo je Boljka skušal priklicati v življenje tudi v grafičnem in slikarskem mediju. Večina del je na ogled na kiparjevi stalni postavitvi v Galeriji Božidar Jakac.

Razstavljeni sta tudi dve Cankarjevi upodobitvi domačina Jožeta Gorjupa, v jedkanici in bronu, obe pa sta na ogled v Gorjupovi galeriji. Med razstavljenimi deli izstopa tudi celopostavni kip Ivana Cankarja, ki ga je izdelal Lojze Dolinar.

Med najbolj prepoznanimi literarnimi osebami iz Cankarjevih del je gotovo lik Kurenta iz istoimenske povesti. V liku goslača z nadnaravnimi lastnostmi je našel svoj alter ego tudi Božidar Jakac. Ob priložnosti praznovanja 100 obletnice Cankarjeve smrti je na razstavi na ogled serija originalnih linorezov za prvo poglavje Cankarjeve povesti, ki so v knjižni izdaji izšli šele leta 1979. Kurenta je Jakac upodabljal tudi v svojih študijskih letih v Pragi, kar dokazujeta dva osnutka plakata za njegovo razstavo leta 1923. Istega leta je nastala tudi ekspresionistična celopostavna upodobitev v olju, ki je skupaj z risbami na isto tematiko del Jakčeve stalne postavitve v Galeriji Božidar Jakac.

Likovne podobe velikega pisatelja na razstavi dopolnjujejo Cankarjeva literarna dela; izbrani prevodi, prvotiski in zgodnji tiski, ki jih je za to priložnost posodila Valvasorjeva knjižnica Krško. Postavitev zaokrožujejo citati iz Cankarjevih del, ki se navezujejo na ustvarjanje in umetnost.

Program na odprtju razstave sta oblikovali violinistka Nina Pirc in dramska igralka Ajda Smrekar, vnukinja slavljenca Lada Smrekarja.

P. P.
 
 
« Nazaj na seznam