Časopis za pokrajino Posavje
18.05.2024
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Odprtje dela razstave Spomeniki kmečkim uporom

Objavljeno: Petek, 03.02.2023    Rubrika: KULTURA Redakcija
DSC_0621

Predstavniki sodelujočih kulturnih ustanov pri razstavah na temo kmečkih uporov, ki se bodo zvrstile v tem letu.

V krškem Kulturnem domu je župan Mestne občine Krško Janez Kerin danes odprl razstavo Upor 1573-2023, ki je del čezmejnega medinstitucionalnega projekta Upor/Buna/Revolt 1573-2023, v katerem z različnimi javnimi programi sodelujejo: Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Kulturni dom Krško, Muzej Brdovec, Muzej seljačkih buna Gornja Stubica in Posavski muzej Brežice.

DSC_0608

Miha Colner, pobudnik projekta ob 450-letnici kmečkih uporov

Vzpostavljena razstava v spomin na najbolj organiziran upor kmetov v našem prostoru sicer predstavlja le del načrtovane postavitve razstave Upor 1573-2023 – spomeniki kmečkim uporom, ki bo sestavljena iz plastificiranih panojev na ploščadi Trga Matija Gubca, katero pa so bili primorani zaradi nestabilnega vremena, predvsem hladnih noči in juter, prestaviti na kasnejši čas. Medtem ko je v avli doma razstavljenih več umetniških del na temo kmečkih uporov, bodo paneli prikazovali nabor najpomembnejših spomenikov (v Gornji Stubici, Podsusedu, Kostanjevici na Krki, Krškem, Brežicah, Sevnici, Ljubljani, Zagrebu, Brdovcu, Donjem Tavankutu, Mokronogu, Pišecah, Artičah, na Bizeljskem in drugod), ki so nastali na temo kmečkih uporov v drugi polovici 20. st. na Hrvaškem, Sloveniji in Srbiji.

DSC_0555

Tapiserija Cvetke Miloš Kmečki upor že od leta 1977 krasi osrednji krški hram kulture

Kot je dejal kustos razstave Miha Colner iz Galerije Božidar Jakac (poleg njega je kustosinja krške razstave še Helena Rožman), ki je bil pred dvema letoma pobudnik za medinstitucionalno sodelovanje za obeležitev 450-letnice kmečkih uporov v našem prostoru, gre po 50 letih za prvo v nizu razstav: »Leta 1973 se je zgodila serija razstav, publikacij, kulturnih dogodkov, ki so obeleževali 400- letnico kmečkega upora od hrvaškega Zagorja do Posavja, Kozjanskega in Obsotelja. V nadaljevanju se je spomin na ta kmečki upor relativno porazgubil, četudi kmečki upori predstavljajo identiteto mnogim tukajšnjim krajem. Naša naloga je zato predvsem v tem, da pokažemo, da kmečki upor ni šel popolnoma v pozabo, da obstajajo še vedno sodobni umetniki, ki se ukvarjajo s to tematiko in še vedno naslavljajo to idejo upora brezpravne raje proti oblasti.« Colner je še povedal, da je bilo največ umetniških del, ki ponazarjajo kmečke upore, ustvarjenih v različnih režimih v 19. in 20. stoletju: »V preteklih 30 letih je bila
DSC_0611

Župan Janez Kerin ob otvoritvi razstave, katere glavnina se bo nahajala na trgu

situacija malce drugačna, a še vedno obstaja, konkretno imamo v krškem kulturnem domu delo Krčana Darija Petkoviča, ki živi že 30 let v Zagrebu, a se zelo obsesivno ukvarja z mitologijo kmečkega upora in figuro Matije Gubca.« Prav spomenik Matije Gubca pa bo na krški razstavi najbolj izpostavljen, je povedala direktorica KD Krško Darja Planinc, saj želijo še dodatno izpostaviti osrednji kip na trgu, ki ga je Krško dobilo ob 500-letnici pridobitve mestnih pravic, kar sovpada tudi z otvoritvijo in pričetkom delovanja osrednje krške kuturne ustanove.

Župan Janez Kerin je ob otvoritvi dejal, da sta mesto Krško in njegovo prebivalstvo del zgodovine, ki je soustvarjala tok življenja v tukajšnjih krajih: »S ponosom gledamo na ljudi, ki so se znali povezati in upreti izkoriščanju in krivicam ne glede na posledice in žrtve. Preprosti ljudje so premogli toliko zdravega razuma, da o njihovem boju in idejah govorimo o dolgih stoletjih. Danes vemo, da so bile žrtve prevelike in uspeh klavrn, pa vendar so bili to zametki novih idej, novega sveta. Na neki način tudi kmečkim uporom dolgujemo mnogo kasnejše dogodke, ki so naposled vodili tudi do oblikovanja koncepta o človekovih pravicah. Zgodovina je bit vsega, kar smo danes. Uokvirja naš pogled, trenutni svet in na svet bodočnosti. S ponosom se spominjamo dogodkov pred 450 leti, danes tudi skozi oči odličnih umetnikov in ustvarjalcev.« Ob tem je župan izpostavil, da ni dvoma o tem, da je Krško Gubčevo mesto, in da mesto jemlje dediščino uporov za svojo, saj so po Gubcu poimenovani stadion, ulica v mestu in trg na Vidmu, na katerem stoji kip Matije Gubca, ki ga ob mnogih športnih uspehih oblečejo v dres, med različnimi generacijami pa je uveljavljeno reklo: »Dobimo se na Gubcu.«

Poleg navedenih sta zbranim na otvoritvi spregovorila tudi kustosinja razstave Helena Rožman in direktor Galerije Božidar Jakac Goran Milovanović, glasbeni program pa je izvedel trobentač Blaž Kranjc, učenec GŠ Krško, ob klavirski spremljavi Martina Šušteršiča.

B. M.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
»