Časopis za pokrajino Posavje
19.04.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Originalni izvod Bohoričevih »Zimskih uric« prvič na ogled v Krškem

Objavljeno: Četrtek, 25.02.2021    Rubrika: KULTURA Redakcija
DSC_0099

Med prvimi si je izvirnik Bohoričevih Zimskih uric v družbi Darje Planinc in dr. Helene Rožman ogledal predsednik sveta KS Brestanica Vlado Bezjak.

V Mestnem muzeju Krško so danes, 25. februarja, kot sklepno dejanje projekta Bohoričevo leto odprli občasno razstavo Adam Bohorič: Proste zimske urice o latinskokranjski slovnici, na kateri v Krškem prvič predstavljajo originalni izvod prve slovnice slovenskega jezika, ki jo največkrat »ljudsko« imenujemo »Zimske urice«.

Odprtje razstave s pozdravnima nagovoroma direktorice Kulturnega doma Krško Darje Planinc in župana občine Krško mag. Mirana Stanka je zaradi aktualnih okoliščin potekalo v virtualnem okolju, kljub temu pa so v Mestnem muzeju zjutraj pripravili krajšo otvoritveno slovesnost z omejenim številom udeležencev, med katerimi so bili še evropski poslanec Franc Bogovič, predsednik sveta KS Brestanica Vlado Bezjak in predsednik sveta Kulturnega doma Krško Boštjan Arh.
 
DSC_0090

V Mestnem muzeju je na ogled eden od treh izvodov knjige, ki jih hranijo v NUK.


Drugi vrhunec Bohoričevega leta

Kot je povedala Planinčeva, so se v okviru Bohoričevega leta, ki je sicer potekalo v lanskem letu, a so ga zaradi epidemije nekoliko podaljšali tudi v leto 2021, s številnimi dogodki poklonili spominu na rojaka Adama Bohoriča, rojenega v Presladolu leta 1520, pri tem pa so sodelovali z Občino Krško, Valvasorjevo knjižnico Krško, Posavskim muzejem Brežice, JSKD Območno izpostavo Krško, Slovenskim protestantskim društvom Primož Trubar – podružnico Posavje, Centrom za podjetništvo in turizem Krško, KS Brestanica ter tamkajšnjima kulturnim in turističnim društvom, OŠ Adama Bohoriča Brestanica in OŠ Jurija Dalmatina Krško ter ostalimi posavskimi osnovnimi in srednjimi šolami.
DSC_0073

Bogovič, Bezjak in Stanko na otvoritvenem dogodku ...

Na nacionalni ravni sta bila partnerja v projektu ZRC SAZU ter Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK). Bohoričevo leto je imelo dva vrhunca: prvi je bila oktobrska izdaja publikacije Reformatorji v stripu, drugi pa je tokratna razstava izvirnika Bohoričeve slovnice »v zavetju starega mestnega jedra, kjer so davno nekoč zagotovo že odmevali koraki Bohoriča in Dalmatina«, kot je dejala Planinčeva. Razstavo so pripravili v sodelovanju z NUK, ki hrani tri izvirnike Bohoričeve slovnice, enega med njimi pa je za nekaj tednov na ogled v Krško prinesla vodja oddelka za zaščito in restavriranje Andreja Kozjek.
 
DSC_0064

... ki ga je s kitarskim nastopom popestril Miha Koretič.


Zadovoljstvu ob dogodku oz. razstavi je izrazil tudi župan mag. Miran Stanko, tako zaradi tega, ker gre za prvi dogodek po večmesečnem zaprtju kulturnih ustanov, kot zaradi tega, ker so izpostavili ključno Bohoričevo delo. »Če se postavimo 500 let nazaj, vidimo, v kako težkih časih je napisal to slovnico ter postavil pravila, kako naj se govori in piše slovensko. Ta temelj znamo mogoče malo premalo ceniti. Vprašanje je, kakšen jezik bi danes govorili, če tega ne bi bilo,« je poudaril.
 
Slovenci deveti v Evropi s slovnico
 
Predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU dr. Kozma Ahačič je za gradivo razstave med drugim zapisal: »Slovnica Arcticae horulae succisivae de Latinocarniolana literatura (Proste zimske urice o latinskokranjski slovnici) iz leta 1584 je prva slovnica slovenščine in postavlja slovenski jezik na častno deveto mesto med evropskimi ljudskimi jeziki, ki so dobili svojo slovnico v sodobnem pomenu besede. Pred slovenskim jezikom sta jo dobila v 15. stoletju italijanski in španski jezik, v 16. stoletju pa še francoski, češki, portugalski, valižanski, poljski in nemški jezik. Pri pisanju slovnice se je Adam Bohorič v največji meri naslanjal na latinsko slovnico svojega učitelja Filipa Melanchthona, vidni pa so tudi vplivi kratke slovnice antičnega slovničarja Donata in nemške slovnice iz 16. stoletja Johanna Claja. Na mnogih mestih je našel izvirne rešitve za opis zgradbe slovenskega jezika. Bohoričeva slovnica je priročnik, namenjen bralcem z dobrim znanjem latinščine in nemščine ter vsaj osnovnim znanjem slovenščine, torej predvsem visoko izobraženim Slovencem in tedanjim evropskim jezikoslovcem. Ni bila pa ta slovnica nikoli mišljena kot splošni jezikovni priročnik, ki bi usmerjal rabo jezika. Namenjena je bila predvsem krepitvi jezikovne samozavesti.«
 
V času razstave javna vodstva ter razširjen odpiralni čas

Kustosinja razstave, vodja muzejskih enot KD Krško dr. Helena Rožman, je povedala, da bodo v Mestnem muzeju Krško v času, ko bo originalno Bohoričevo delo na ogled (do 21. marca), zagotavljali javna in strokovna vodstva, dodatne vsebine bodo dodajali tudi na družbena omrežja in spletno stran muzeja, še posebej bodo na delavnice vabili šolske skupine.
 
V času razstave bo Mestni muzej Krško deloval z razširjenim odpiralnim časom: od torka do sobote med 10.00 in 16.00 in ob nedeljah med 12.00 in 16.00, predhodno najavljenim skupinam pa so na razpolago tudi zunaj odpiralnega časa. Skupinski ogledi bodo zaradi spoštovanja NIJZ ukrepov in lažje organizacije dela mogoči ob predhodni najavi na 07 620 92 44, 051 390 658 in info@mestnimuzejkrsko.si.
 
P. P.

#povezujemoposavje
 
« Nazaj na seznam