Časopis za pokrajino Posavje
17.10.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Pleteršnikovi dnevi letos posvečeni akademikinji Zinki Zorko

Objavljeno: Petek, 17.09.2021    Rubrika: KULTURA Redakcija
pletersnikovi_dnevi_pisece_2021 (25)

Prof. dr. Marko Jesenšek in Lilijana Zorko

Minuli torek so v večnamenskem domu v Pišecah potekali letošnji Pleteršnikovi dnevi, tradicionalni jezikoslovni simpozij, na katerem se zberejo strokovnjaki s področja jezikoslovja iz celotne države in obravnavajo različna jezikovna vprašanja. Tokrat je bilo govora o narečnem besedju slovenskega jezika, saj je simpozij potekal v spomin na predlani preminulo akademikinjo Zinko Zorko.

pletersnikovi_dnevi_pisece_2021 (2)

Nagovor Martina Dušiča

Kot je uvodoma omenil Martin Dušič, predsednik Društva za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maks Pleteršnik Pišece, ki Pleteršnikove dneve pripravlja v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU), Univerzo v Mariboru, Filozofsko fakulteto, Oddelkom za slovanske jezike in književnosti, Strokovnim odborom za slovenski jezik Maksa Pleteršnika, OŠ Maksa Pleteršnika Pišece in Občino Brežice, je Zinka Zorko svoje življenjsko delo posvetila raziskovanju narečij našega maternega jezika. Udeležila se je skoraj vseh Pleteršnikovih dnevov v Pišecah. Skozi referate na letošnjem simpoziju so navzoči še veliko slišali o njenem delu. Dušič je o njej še dejal: "Kot številni slovenski kraji so ji bile Pišece priljubljene, kakor tudi ona nam, saj je raziskovala pišeško narečje. Proti koncu prejšnjega tisočletja je s svojimi asistenti z mariborske univerze prehodila kar nekaj naših hribov. Predlagam, da vstanemo in z minuto molka počastimo njen spomin."
pletersnikovi_dnevi_pisece_2021 (14)

Dijaki Gimnazije Brežice med nastopom


Pozdravil je vse, ki so se udeležili simpozija, rekoč, da jim je drago, da ostajajo zvesti Pleteršnikovim Pišecam, ki so v zadnjih letih kar nekako leksikografsko stikališče slovenistične stroke. "Prihajate z vseh slovenskih univerz, Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri SAZU, občasno tudi iz tujine in vedno z veseljem in zanimanjem prisluhne vašim referatom tudi širša javnost," je povedal in izpostavil, da se je pred leti po tem, ko so na simpoziju v Pišecah govorili o znakovnem jeziku, v Sloveniji veliko premaknilo, saj so bile osrednje informativne oddaje na TV kmalu predvajane z znakovnim jezikom. Dušič je še navedel, da je letošnji Pleteršnikov dan tudi drugače povezan z občino Brežice, saj so v zaključku simpozija spregovorili o nastajajočem projektu Vsaka vas ima svoj glas tudi v občini Brežice, za popestritev pa prisluhnili skeču v izvedbi gledališke skupine Smeh ni greh. Omenil je še, da imajo v dvorani pripravljeno tudi razstavo "Slovenija, Brežice in Pišece skozi oči naših rojakov", ki je nastala ob pomoči Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Novost pa je tudi čebelnjak pri Pleteršnikovi domačiji, ki stoji na mestu, kjer je že stal v Pleteršnikovih časih.
pletersnikovi_dnevi_pisece_2021 (6)

Pišeške gospodinje na Pleteršnikovih dnevih vsakič poskrbijo, da se udeleženci lahko vmes tudi malo podkrepijo.


Nekaj pozdravnih besed je zbranim namenil župan občine Brežice Ivan Molan, ki je dejal, da lepa udeležba na simpoziju potrjuje, da imajo Pleteršnikovi dnevi v Pišecah pomembno vlogo v družbi, še posebej v tem zelo nepredvidenem času, zato je treba z njimi nadaljevati tudi v prihodnje. Pozdravil je tudi letošnjo temo simpozija o narečjih, saj je tudi v brežiški občini prisotnih veliko narečij. Vsem gostom in drugim je zaželela dobrodošlico tudi ravnateljica OŠ Maksa Pleteršnika Pišece Nuška Ogorevc.

Nato je besedo prevzel član SAZU in predsednik Organizacijskega odbora simpozija prof. dr. Marko Jesenšek s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ki je v svoji sredi pozdravil Lilijano Zorko, hčerko pokojne Zinke Zorko. Obudila je spomine na svojo mamo, ob tem ji še danes privrejo solze v oči. Zinka Zorko se je leta 1936 rodila na Kapli na Kozjaku, študirala je slovenski jezik in književnost ter ruske jezike in književnost. Leta 1996 je postala redna profesorica za zgodovino slovenskega jezika in dialektologijo, bila je prodekanka Pedagoške fakultete, tudi prorektorica na Univerzi v Mariboru. Leta 2003 je bila sprejeta v SAZU, leta 2013 pa je prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Bila je izvrstna poznavalka slovenskih narečij v koroškem, štajerskem in panonskem prostoru in se je zato tudi od prvega dne aktivno vključila v dialektološka raziskovanja, ki so potekala v okviru Pleteršnikovih dnevov v Pišecah. Nazadnje je bila prisotna leta 2018, ko so predstavljali zbornik s simpozija Jezikovna politika Republike Slovenije.

Na uvodu v simpozij so učenci pišeške šole ter dijaki Gimnazije Brežice in Strokovno izobraževalnega centra Brežice, ki vsako leto sodelujejo na Pleteršnikovih dnevih, pripravili tudi kulturni program.

R. R.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
»