Časopis za pokrajino Posavje
9.08.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Počastitev 590. obletnice trga Rajhenburg

Objavljeno: Ponedeljek, 04.07.2022    Rubrika: KULTURA Redakcija
DSC_0847

O spominih na življenje v Rajhenburgu so spregovorili ugledni gostje (od leve proti desni) Milica Kosar, Željko Kozinc, Vinko Avsenak in Janko Avsenak.

Letos mineva 590 let, odkar je Rajhenburg postal trg. V ta namen so v petek, 1. julija, člani KD Svoboda Brestanica ob podpori Mestne občine Krško ter KS Brestanica v tamkajšnjem Domu Svobode pripravili bogat in vsebinsko pester večer, ki ga je povezovala predsednica KD Svoboda Brestanica Margareta Marjetič.

V okviru večera so se zvrstile za oko prijetne plesne točke srednjeveške plesne skupine KD Svoboda Brestanica, obiskovalci pa so tudi z zanimanjem prisluhnili obujanju spominov na pretekla leta ob štirih eminentnih gostih, ki so v mladosti živeli ali še živijo v Brestanici.

V preddverju in ob odru je bila na ogled spremljajoča slikarska razstava podob današnje Brestanice, ki so jo pripravili učenci OŠ Adama Bohoriča Brestanica pod mentorstvom učiteljice Urše Vidmar, razstavljena pa je bila tudi podoba Rajhenburga, ki jo je naslikala Jožica Petrišič.
DSC_0773

Uprizoritev podelitve trških pravic Rajhenburgu


Razvoj Rajhenburga je bil prikazan tudi preko diaprojekcije številnih dokumentarnih fotografij ter podob tega znamenitega trga in pa seveda tudi gradu Rajhenburg.

Člani KD Svoboda Brestanica so v okviru večera simbolično prikazali, kako naj bi potekala podelitev trških pravic pred 590-imi leti; vse prisotne je v tem oziru nagovoril tudi čisto pravi t. i. Rajhenburški gospod, pisar je prebral pravice, Rajhenburški gospod pa je nato podelil 'svetinco' bodočemu trškemu glavarju Juriju Johimbu, s tem pa je Rajhenburg tudi uradno postal trg.
DSC_0738

Srednjeveška plesna skupina KD Svoboda Brestanica je občinstvo popeljala v preteklost trga Rajhenburg.


SPOMINI NA ŽIVLJENJE V RAJHENBURGU

Drugi del večera je bil posvečen obujanju spominov na življenje in odraščanje v Rajhenburgu oziroma zdajšnji Brestanici, ki je to postala 19. aprila leta 1952. Tako so na odru o svojih spominih spregovorili ugledni gostje; kot prva je na oder prišla Milica Kosar, skrbna in gostoljubna gostiteljica iz gostilne Kosar, ki je hkrati tudi odlična poznavalka razmer v trgu z velikim čutom za ohranjanje tradicije in dediščine. Na odru se ji je pridružil Željko Kozinc, novinar, pisatelj, pesnik, dramatik ter televizijski scenarist, ki je tudi navdušen popotnik in plodovit potopisec in je svoj del mladosti preživel v Brestanici. Poleg Kozinca je svoje spomine z občinstvom obujal tudi Vinko Avsenak, slovenski prevajalec, poznavalec zgodovine, predvsem časov prve svetovne vojne in soške fronte ter urednik publikacije Na fronti, ki se rad vrača v rodno Brestanico. Kot četrti gost pa se je obujanja spominov udeležil Janko Avsenak, poznavalec glasbe in glasbenik, ki igra praktično vse inštrumente, je tudi pevovodja in igralec, skladatelj ter pisec pesmi in nenazadnje tudi pesnik.
DSC_0796

Utrinek iz preteklosti Rajhenburga – znamenita gostilna Kosar, ki še vedno obratuje in kjer so gostje vedno dobrodošli


Milica Kosar je uvodoma dejala, da je v Brestanico prišla pred šestdesetimi leti in da se ji je zdelo, »kot da bi prišla v malo mesto, saj je bilo vse tako živo«. Povedala je tudi, da je tekom življenja v Brestanici in dela v gostilni Kosar spoznala ogromno obrtnikov, ki jih je tudi v veliki meri naštela in slikovito predstavila. A vendar Kosar ugotavlja, da se je trg kasneje spremenil, toda kot poudari sama, »Kosarjevi še vedno živijo tukaj«. Ob koncu je takole nagovorila publiko: »Spomine podelite še s kom.«

Željko Kozinc je sam sebe označil za tržana, saj je s tremi leti leta 1942 prišel v Brestanico, kjer je živel do leta 1958. Spregovoril je o spominih na Sokolski dom, o vlogi prireditev in proslav, ki predstavljajo, tako Kozinc, »duhovno jedro Brestanice«. Kot je ugotavljal Kozinc, je imel »trg vedno svoje specifično življenje. Bil je tržišče za okolico, zato je bilo v njem tudi toliko obrtnikov«. Toda Kozinc je še poudaril, da sta Brestanica nekoč in danes kot dva različna planeta, toda z isto dušo, čeprav Brestanico danes doživlja bolj kot »živi muzej«. Kozinc je spregovoril tudi o vlogi brestaniške osnovne šole, pa o menihih trapistih, patru Simonu Ašiču, o madžarskih beguncih, ki so tja prišli leta 1956, o sejmih in o tem, kako je med delavstvom kolektivno življenje zacvetelo v tamkajšnji elektrarni. Ravno tako je izpostavil, da je v Brestanici močen tudi šport in pri tem izpostavil Primoža Kozmusa.

Vinko Avsenak je o svoji generaciji ugotavljal, da je bila trdna in delavna; dejal je tudi, da v Brestanici živijo dobri ljudje. Rad je spregovoril o svojih spominih na srečno mladost, Brestanico pa vidi kot majhen kraj z bogato kulturno preteklostjo, na kar so Brestaničani lahko ponosni, je še poudaril. Tudi Vinko Avsenak je spregovoril o kulturnem življenju, ki mu je bil priča v mladosti, in tudi on je izpostavil vlogo in pomen Sokolskega doma. »Delovali smo povezovalno – tega je danes na žalost dosti manj,« je še ugotavljal. Spominjal se je tudi tega, kako so v šoli dobili jajca in mleko v prahu, spregovoril je o političnih zaporih na gradu, mladinskih delovnih brigadah in izpostavil, da ima zadnjih 15 oziroma 20 let, tako Avsenak, »kar malo slabo vest«, ker se je premalo posvečal svojemu rojstnemu kraju. Ob koncu je še povedal, da piše knjigo o avstro-ogrskem generalu Gustavu Globočniku, ki je tudi neposredno povezan z Rajhenburgom.

Kot zadnji je goste nagovoril tudi Janko Avsenak, ki je dejal, da ima lepe spomine na otroštvo; povedal je tudi, da so se tedaj počutili svobodne. Spomnil se je, da je bilo življenje na sejmišču vedno živahno in da se je tam vedno »glihalo«, poudaril pa je tudi, da so bili mladi navdušeni nad nogometom, ki so ga igrali ob vsaki priložnosti. »Vse hiše so bile odprte, vsi smo živeli povsod, kot velika skupnost,« je še poudaril Janko Avsenak. Spomnil se je tudi potoka, ki so mu rekli Slavček, v okviru katerega so vsako leto uredili osrednje kopališče, ki je bilo tudi vir ribolova, pozimi pa se je na njem lahko drsalo. Avsenak je tudi poudaril, da je Rajhenburg imel celo kino, spomnil pa se je tudi tega, da so vlaku v mladosti rekli kar 'mašina' in da so za njim ob tirih pobirali premog, ki ga je včasih bilo dovolj tudi za celo kurilno sezono. Spregovoril je tudi o pomenu elektrarne v Brestanici: »Bila je odprta v vseh smislih ter prijazna do krajanov.« Obudil pa je tudi spomin na ustanovitev in obstoj Moškega pevskega zbora Svoboda Brestanica, ki ga je ustanovil njegov oče in ki ga je kasneje dolga leta vodil tudi sam.

Goste, ki so na zanimiv in sproščen način spregovorili o svojih spominih, je s prečudovitimi šopki in majhno pozornostjo obdarila zeliščarica Nataša Požeg Dular, na koncu pa je sledilo še druženje v gostilni Kosar.

A. K.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
»

ne spreglejte

11.11.2020 | Redakcija

File postrvi z bučnimi semeni

16.11.2020 | Redakcija

Od ribogojca do kupca