Časopis za pokrajino Posavje
10.12.2018
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Pohanci z okolico namenjeni že dve knjigi

Objavljeno: Četrtek, 29.11.2018    Rubrika: KULTURA Redakcija
os_artice_predstavitev_knjige_milana_jazbeca16

Zahvala ravnateljice avtorju knjige

Na OŠ Artiče so v četrtkovem dopoldnevu v prisotnosti diplomata dr. Milana Jazbeca, veleposlanika RS v Makedoniji in domačina s Spodnje Pohance, predstavili njegovo knjigo »Pohanca: podobe iz doline potoka Močnika«. Gre za njegovo drugo knjigo o Pohanci – prva je izšla pred desetletjem –, katere poudarek je ta, da so jo pripravili domačini, ljudje, ki živijo s Pohanco in dolino potoka Močnika od svojega prvega dne dalje.

os_artice_predstavitev_knjige_milana_jazbeca2

Druga knjiga dr. Milana Jazbeca, v kateri se je tokrat osredotočil na celotno dolino potoka Močnik

Kot je uvodoma lepemu številu navzočih domačinov iz vasi Sp. in Zg. Pohanca ter Dolenja vas pri Artičah povedala ravnateljica artiške šole Vesna Bogovič, je avtor knjige za njihovo šolo zelo pomemben, saj se vedno rad vrača v domače kraje, šolo in svoje izkušnje deli mladim ljudem. V šolski knjižnici so uredili tudi knjižno polico Milana Jazbeca, na kateri je po novem že 37 njegovih knjig predvsem s področja diplomacije. Jazbec je v nadaljevanju v pogovoru z učenci šole med drugim povedal, da so drugo knjigo naredili domačini sami, saj so želeli prikazati pogled na dolino potoka Močnika skozi oči tistih, ki tukaj živijo že od nekdaj. »Močnik je osrednja žila našega prostora že od nekdaj,« je dodal. Po njegovem je ideja za nastanek knjige prišla, potem ko je v leksikonu našel podatek, da se Sp. in Zg. Pohanca prvič omenjata že leta 1246 v zapisu salzburških škofov. »To je zelo častitljiva starost, saj imamo pri nas veliko mest, ki niso toliko stara, kot je Pohanca,« je pojasnil in dodal, da ko ga kdo vpraša, od kod prihaja, vedno odgovori, da iz »starodavne nižinske vasi«. Povedal je še, da ga ob spominu na rojstni kraj prevevajo lepi občutki, najbolj mu je ostalo v spominu raziskovanje okolice potoka Močnik, »mi je pa hudo, ko vidim, da je vsakič potok za eno žlico manjši, se bojim, da ga bo kdaj zmanjkalo«. V nadaljevanju se je dotaknil še spominov na Arnškovo domačijo, legendarno učiteljico na artiški šoli Ano Gabrič in mline ob potoku ter odgovarjal na vprašanja učencev o tem, ali zna pripraviti jed močnik oz. »sukano župo«, ali je bil tudi kdaj gasilec, o varovanju naravnih virov, vplivu Močnika na življenje ljudi, zakaj so ti kraji »sadjarski raj« in kaj najbolj pogreša iz teh krajev.

Struktura knjige je taka, da v prvem delu prinaša deset intervjujev Pohančanov, ki so že dočakali 80 let, v drugem delu je objavljena vrsta zapisov o dolini potoka Močnika in njenih posebnostih, spomine in poglede, posebno mesto imajo predstavitve živalskega in rastlinskega sveta ter prispevka o gasilskem društvu Sp. Pohanca in nekdanjih mlinih na Močniku, kot dodatek je vključen tudi izsek iz izgnanskega dnevnika Poldeta Bogoviča in predstavitev Pohančana slikarja Pavleta Predaniča.

Predstavitev so s petjem, recitiranjem ter igranjem violine in harmonike popestrili učenci OŠ Artiče.

R. R.
« Nazaj na seznam