Časopis za pokrajino Posavje
15.10.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Poletni večer v parku ob poeziji, vinu in glasbi

Objavljeno: Petek, 23.08.2019    Rubrika: KULTURA Redakcija
6. poletni vecer v parku 2019 (33)

Z leve: Sandi Lekše, Maarten Inghels, Maksi Bogovič, Metin Cengiz in Eva Premk Bogataj

6. poletni večer v krškem mestnem parku v letošnji poletni sezoni je 20. avgusta potekal v znamenju poezije. In vina, kakor je bil že tradicionalno naslovljen Večer pred dnevi poezija in vina kot najava in uvod v največji slovenski pesniški festival na Ptuju, ki je bil uradno odprt dan po krški prireditvi.

6. poletni vecer v parku 2019 (9)

Nina Pirc in Miha Koretič

Letos so soorganizatorji krških poletnih večerov – Valvasorjeva knjižnica Krško, Krajevna skupnost mesta Krško in krška izpostava JSKD – v sodelovanju z Založbo Baletrina, v kateri so vse od leta 1996 organizator mednarodnega festivala Dnevi poezije in vina, v senco krških parkovnih dreves povabili dva tuja in domačega pesnika, in sicer Maarteba Inghelsa iz Belgije, Metina Cengiza iz Turčije ter Miroslava Košuto, ki pa se zaradi zadržanosti večera ni mogel udeležiti, je pa njegove pesmi lepemu številu zbranih slušateljev prebrala moderatorka krškega večera dr. Eva Premk Bogataj, sicer vodja projektov pri Baletrini.

Kot je to že stalnica na prireditvi, najprej preberejo svoje pesmi gostujoči pesniki, nakar lahko obiskovalci prisluhnejo še njihovemu slovenskemu prevodu, za kar poskrbela Maksi Bogovič z interpretacijo pesmi pesnika iz Turčije ter Sandi Lekše s pesmimi mladega belgijskega poeta. Če pesnike še na kratko predstavimo:
  • Metin Cengiz je uveljavljen trški pesnik in pisatelj, ki se v veliki meri posveča problemom in teoriji poezije, z ljubitelji literature pa je leta 2005 ustanovil založbo za izdajanje pesniških zbirk in esejev, hkrati pa je tudi izdajatelj Revije za poezijo. Sicer je 66t-čletni pesnik izdal že 14 pesniških zbirk, njegove pesmi so prevedene v 30 jezikov in je prejemnik številnih domačih in tujih nagrad ter priznanj;
  • 31-letni pesnik Maarten Inghels iz Belgije je bil med letoma 2016 in 2018 uradni pesnik mesta Antwerpen in je največ pesmi spesnil kot koordinator socialno-literarnega projekta Samotni pogreb v Belgiji, v sklopu katerega pesniki nastopajo na pogrebih tistih pokojnikov, ki nimajo ne svojcev ne prijateljev;
  • Miroslav Košuta, ki je letošnjo pomlad dopolnil 83 let, je vsestranski slovenski literarni ustvarjalec, dolgoletni urednik mladinskih in kulturnih oddaj na RTV Slovenija, poltretje desetletje pa je bil ravnatelj in umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Za svoja dela je prejel najprestižnejše nagrade, nazadnje je bil pred štirimi leti s strani predsednika RS Boruta Pahorja odlikovan z redom za zasluge.
Literarni poletni večer v parku sta z glasbenimi vložki obogatila violinistka Nina Pirc in kitarist Miha Koretič, po uradnem delu pa je sledilo še druženje obiskovalcev ob pogostitvi članic Aktiva kmečkih žena Sremič ter rujni kapljici vinarja letošnjih poletnih večerov - Kmečke zadruge Krško.

B. M.
Potem znenada ptica
(Miroslav Košuta)

kaj je bilo moje življenje, dokler ga ni nekega dne
zburilo prhutanje kril, ko se je znenada na obzorju
spenila ptica?
Koliko svojega telesa sem poselil dotlej? Telo
mladega fanta, sušično raščeno, ki je hodilo v
gmajno, samotno in trpko od brinja, ki je hodilo
v breg, strm in bohoten od trt in rajskih sadežev,
prepadno zevajoč nad veliko sinjino.
Potem znenada ptica.
Morda je bil to najprej galeb, leteč bel cvet nejasnih
obrisov v daljavi, ali ptič iz pravljičnih maminih
pripovedi, ptič, ki sem ga nosil v gnezdo spanja
pod noč, da se je v sanjah razbohotil in obdal z
najčudovitejšim perjem, neslutenih oblik in barv.
Vsekakor ni bil ptič domačin, vrabec z domačega
napušča, sinica v brajdi, kos iz grmičja v vrtu ali
kateri izmed dolge vrste škorcev, ki so se zbirali na
slemenu sosedove strehe na jesen ali na pomlad,
kaj vem, morda celo pozimi, ko je velo hladno čez
borjač in je njihovo prepirljivo ščebetanje grelo
dušo.

Toliko pa ga le ni bilo, da bi se lahko kateri od
njih prelevil v tisto ptico na obzorju, ki sem jo
sprva bolj občutil, kot videl, a je postajala iz dneva
v dan jasnejša, iz dneva v dan drugačna, včasih
milejša, včasih strašljivih oblik. Kakor klic v
življenje, kakor strah pred prvim korakom, kakor
želja, da bi izrekel besedo, ki bi jo ljudje slišali in
razumeli. Besedo iz kruha, besedo iz prsti, besedo iz
globočine sinjega prepada z odsevom neba.
Poselil sem telo mladega fanta do zadnjega vlakna.
Od takrat mi je, da bi moral leteti.

***

Pot okrog sveta v štiriinštiridesetih dneh
(Maarten Inghels; posvečeno otroku, ki je živel le 44 dni)

Tvoja pot okrog sveta v štiriinštiridesetih dneh:
Romunija, Srbija, Italija, Pariz, Liege, Edegem,
Wilrijk, Antwerpen, bela krsta, nič.
In to medtem ko se med zibel in grob praviloma
stisne daljše življenje. Odrasteš, zaslužiš si,
da bi se zaljubil na plaži v Barceloni,
odkril severni sij na Norveškem,
dobil otroka, dva, tri, jim
pel uspavanke – šele zatem videl Neapelj.
Ne to. Radi bi te povprašali po
tvojih dveh imenih, vonju vseh
teh mest v tvoji krvi, o vsem od a do ž.
Ne to: še brezzob pa že izgubljeni sin Evrope,
z neznanim potnim listom in pokvarjenim
kompasom,
s starši, polnimi brezdomnega obžalovanja.

(Prevod: Staša Pavlović)

***

Gaza
(Metin Cengiz)

Včeraj sem videl smrt, bila je brez peruti,
kakor dež je padala z neba

Tu si, v Gazi, kjer je smrt sklicala skupščino,
kjer se zdi, da lahko človek z nožem reže zrak,
kjer sonce predstavlja slepi vzkrik,
kjer okna molčijo, kakor molčijo okna,
kjer so trupla dreves podobna truplom,
kjer se minareti ne naslanjajo na nebo, temveč na
ničnost

Otroci, otroci, otroci, otroci v Gazi
Otroci, otroci na ulicah, otroci na tržnicah, otroci
v hišah
Gaza je velikan, poln otroških silhuet, ki se bori s
sovražnikom,
otroci tam pojejo pesmi v objemu smrti
Otroci, molčeči kot svetniki in pobožni kot verniki,
čakajo, da bo zvok krogel umolknil
V hipu bodo napolnili trge,
pozabili na lakoto in objeli trupla svojih bližnjih

Starke, zavite v svoje ehrame,
hiše in ulice z ramo ob rami varujejo življenje
Obrazi, na katerih imajo zarisano potrpežljivost,
obup, nervozo, bolečino in željo po maščevanju,
poosebljajo vzkrik, ki se dviguje proti nebu,
in obljube, ki se dvigujejo proti nebu
Zdi se, da predstavljajo del neba

Tu ste, v Gazi,
v Gazi, kjer smrt predstavlja otroško igro,
olive in kruh, ki jih jemo za zajtrk,
ljubljenje mladostnikov
V Gazi je smrt bronast kip,
na katerega se širi razgled z vseh oken
Smrt, ki predstavlja možgane Gaze
***
Tu ste, v Gazi,
sredi boja, med kroglami,
med kroglami, kjer je celo smrti otrpnil jezik,
v Gazi, podobni počenemu balonu

Arabski poeti imajo zavezane roke;
v Celilu bodo ljudske pesmi odslej dišale po
bolečini
Gazo predstavlja rumena limona sredi puščave,
ki jo z jekleno stiskalnico
stiskajo nevidne roke
In obenem sovražnik,
podoben oblaku smrti
Solze so od joka presahnile v Gazi,
kjer bodo nekega dne našli truplo Boga

(Prevod: Erna Pačnik)

 
« Nazaj na seznam