Časopis za pokrajino Posavje
28.09.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Popevamo že sto let!

Objavljeno: Ponedeljek, 07.09.2020    Rubrika: KULTURA Redakcija
IMG_6103

Moški pevski zbor Kapele med nastopom

Moški pevski zbor Kapele je v petek zvečer, 4. septembra, ob svoji jubilejni stoletnici na prizorišču brežiškega grajskega dvorišča pripravil prijazen večer s pesmimi, in sicer ob izdaji jubilejne – zanimive monografije zbora in zgoščenke. Slavnost je potekala pod naslovom »Popevamo že 100 let«.

IMG_6075

Alenka Černelič Krošelj se je pogovarjala z Vladom Hotkom, Mihaelo Komočar Gorše, Markom Blaževičem in Ernestom Sečnom.

Skozi večer je vodila Alenka Černelič Krošelj, direktorica Posavskega muzeja Brežice. Vemo, da petje spremlja slovenski narod skozi vso narodovo zgodovino. Narod poje ob rojstvih, ob porokah, ob raznih slavnostnih trenutkih, s pesmijo so se poslavljali ob odhodih v vojske, od pokojnih in tako naprej. O začetkih petja na Slovenskem bi se dalo veliko povedati in napisati, saj večglasno petje pri nas sega že vsaj v 15. stoletje. Zborovsko petje ima torej pri nas zelo dolgo zgodovino in tradicijo. Je del slovenske kulture, nesnovne dediščine in narodove identitete. Zato bo za še več zanimivosti izjemen užitek poseči po monografiji, ki jo je zapisal Ernest Sečen. Material je izbral in ga uredil iz dveh velikih vrečk pridobljenega materiala, ki mu ga je posredoval Vlado Hotko, prav tako pritegne Sečnova spremna beseda k izdani zgoščenki. Izdajo le-te je omogočil Franc Bogovič, evropski poslanec.

V obeh izvemo, da ima Moški pevski zbor Kapele v svojih 100 letih zelo bogato, razvejano in zavidljivo zgodovino. Pred 100 leti je Anton Radanovič, študent teologije iz Slogonskega pri Kapelah, od vasi do vasi, od vrat do vrat zbral prvih sedemnajst fantov in mož, jih pripeljal na pevske vaje, kjer jih je učil štiriglasnega petja slovenskih narodnih in umetnih pesmi, kar pomeni, da so kapelsko petje pravzaprav pričeli fantje in možje iz vaških okoliških vasi.

K improvizirani okrogli mizi je Černelič Krošljeva povabila Vlada Hotka, sedanjo umetniško vodjo Mihaelo Komočar Gorše, Marka Blaževiča iz nove generacije in Ernesta Sečna. Vsak izmed njih ima svojo pevsko-zborovsko zgodbo. Vlado v 50 letih petja ni obogatel, vendar s širokim in hudomušnim nasmehom izdaja, da je bogatel s pesmijo; Mihaela je postala Kapelka, najprej s pokušino prvih zborovskih vaj, ki so bile v začetku težje, je pa nato začela dobro krmariti med željami pevcev, vse do nujnih zapovedi za dosego dobro slišanih uspehov – od takrat je Kapelka; Marko je vzljubil slovensko ljudsko in zborovsko pesem v Kapelah, petje je sedaj njegov način življenja in življenjsko poslanstvo; Ernest je bil presenečen nad vabilom, da ustvari monografijo, pa tudi ponosen, da so mu v zboru zaupali to nalogo, ki jo je sprejel z veseljem, saj mu je glasba v srcu in je bil s sošolcem Vladom tudi sam član pevskega zbora v Dobovi. Monografijo je Ernest bogato opremil še s slikovnim gradivom in z razstavo fotografij ob vhodu na grajsko dvorišče.

Župan Ivan Molan se je pevcem MoPZ Kapele zahvalil za predano petje, saj so s petjem ves ta čas ohranjali slovensko besedo, kulturno dediščino v mnogih trenutkih težkih preizkušenj, zahvalil se jim je za povezovanje s kulturnimi društvi doma in izven domovine, saj so tako s pesmijo poglabljali številna prijateljstva, poznavanje domovine pa ponesli v svet, ter zboru podelil zasluženo Plaketo Občine Brežice; da je kultura kruh in da se kulturniki borijo za svoj kruh, ki je ne nazadnje dušni kruh vsem, ki jo na kakršen koli način negujejo ali samo uporabljajo, je jubilejnemu kapelskemu zboru s čestitko prinesel mag. Marko Repnik, direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti; Igor Zorčič, poslanec Državnega zbora in slavnostni govorec, je spomnil na nastop Komočar Goršetove v DZ, kjer je prejela lepe odzive, dejal je, da petje ni samo petje, je tudi medgeneracijsko sodelovanje, kapelsko petje pa petje iz roda v rod, saj je bilo leto 1920 težko, to so bili časi, ko se ni tako pelo kot danes.

Seznam petih pesmi, ki so jih ali jih še poje zbor, je presenetljivo dolg – 354, med njimi pesem Žarni maj, ki jo je zbor pel na poroki njihove Mihaele; 122 pevcev je dajalo dušo zboru, kot tudi 12 zborovodij, a naj ob tem omenim le Miho Halerja, ki je Kapelske pube (sekcijo) dvignil na višjo raven.

N. J. S., foto: PMB
« Nazaj na seznam