Časopis za pokrajino Posavje
14.08.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Posavska muzejska vitrina posvečena prvi med čebelarkami v Posavju

Objavljeno: Četrtek, 21.05.2020    Rubrika: KULTURA Redakcija
pmb_muzejska_vitirna_cebelarka_slava_racic (27)

Družina Frankovič Ivačič z direktorico Posavskega muzeja Brežice in avtorico razstave ob Posavski muzejski vitrini, posvečeni čebelarki Slavi Račič

Na včerajšnji svetovni dan čebel so v Posavskem muzeju Brežice izvedli »simbolično« odprtje prve letošnje Posavske muzejske vitrine, s katero so obeležili stoletnico rojstva čebelarke Slave Račič, prve med čebelarkami v Posavju. Odprtje razstave so sicer načrtovali že za 19. marec, na dan njenega rojstva, a so jo zaradi epidemije prestavili.

Kot je opisala avtorica razstave Stanka Glogovič, z različnimi načini življenja, ki jih širijo skozi etnološke vsebine, prispevajo k širjenju zavedanja edinstvene čebelarske dediščine v Posavju in širše. Slava Račič se je rodila 19. marca 1920 kot prva od štirih otrok v trgovski družini Jurečič na Črešnjicah pri Cerkljah ob Krki. Poročila se je z Antonom Račičem z Dolenje Pirošice, ki je bil že znan in napreden čebelar, saj je imel več kot 200 panjev čebel, v Krakovskem gozdu pa plemenilno postajo, gojilnico matic, ki jih je prodajal celo v Ameriko. Slava Račič se je sicer s čebelarstvom srečala že prej v družinskem okolju. V Veliki vasi, kjer sta zgradila hišo in čebelnjak iz opeke (imela sta opekarno), sta skupaj čebelarila vse do tragične smrti moža in njunih dveh otrok leta 1953. Z veliko ljubeznijo do čebel in narave je skupno dediščino nadaljevala samostojno in je bila takrat edina registrirana ženska čebelarka pri nas.
pmb_muzejska_vitirna_cebelarka_slava_racic (31)

V vitrini so na ogled fotografsko gradivo in odlikovanja, ki jih je Slava Račič prejela za svoje čebelarsko znanje in delo.



V več kot 60 letih samostojnega čebelarjenja je povečevala število družin (največ jih je imela 100). Vseskozi se je tudi dodatno izobraževala, obiskovala predavanja, spremljala najnovejšo čebelarsko literaturo itd. Udeležila se je tudi več čebelarskih tečajev in se usposobila za čebelarskega preglednika. Čebele je vozila na različne paše, tudi v hrvaško Liko. 40 let je neprekinjeno pridelovala med, nekaj voska in propolis. Vsako leto je sorodnikom in znancem podarila 200 kilogramov medu, večino je oddala Medexu, katerega kooperantka je bila. Poleg čebelarjenja je vrsto let kmetovala, saj je imela večje število krav in oddajala mleko. S čebelarjenjem je nadaljevala vse do svoje smrti (še kot devetdesetletna je skrbela za 25 panjev) – umrla je 1. februarja 2019, malo pred svojim 99. rojstnim dnevom. Še vedno je bila članica Čebelarskega društva Leskovec pri Krškem z desetimi panji čebel in bila najstarejša čebelarka v Sloveniji.

Skozi več kot šest desetletij čebelarske poti je bila mentorica številnim mladim, jih uvedla v svet čebelarstva, mnogim za spodbudo tudi podarila roj čebel. Za čebelarjenje je navdušila tudi brata Martina Jurečiča in Slavka Šiška, še do nedavnega predsednika ČD Leskovec pri Krškem, ki ji je v njenih poznih letih zelo pomagal pri čebelarjenju. Za svoje čebelarsko znanje in delo je med drugim prejela odlikovanje reda Antona Janše I. stopnje za posebne zasluge za dvig slovenskega čebelarstva Čebelarske zveze Slovenije ter še vrsto visokih priznanj in odlikovanj. Čebelnjak Slave Račič je še vedno živ, njeno čebelarsko dediščino nadaljuje družina Frankovič Ivačič, ki je z njo skupaj živela 27 let in se je tudi udeležila »simboličnega« odprtja v Posavskem muzeju Brežice.

»Z razstavljenimi predmeti – v vitrini predstavljamo fotografsko gradivo in odlikovanja, ki jih je prejela za svoje čebelarsko znanje in delo – želimo opozoriti na posameznikov prispevek k dediščini čebelarstva v Posavju, ki je v tem okolju zelo prisotno že dolgo, hkrati pa želimo v ljudeh vzbuditi čut za ohranjanje dediščine in jo tako ohraniti za naše potomce,« je poudarila Glogovičeva in na koncu prebrala še dva odlomka iz besedil, ki sta ju za to priložnost napisali sestra Slave Račič Marija Terezija Odorčić in njena hčerka Damjana Fabry.

Glogovičeva se je ob tej priložnosti zahvalila direktorici muzeja Alenka Černelič Krošelj, ki je takoj podprla idejo o postavitvi razstave, sodelavcem muzeja ter Darji Frankovič Ivačič, ki je velikodušno posodila gradivo za to razstavo, in njeni družini, ki ohranja in nadaljuje čebelarsko dediščino Slave Račič. Posebna zahvala pa gre njeni sestri Mariji T. Odorčić, ki je lani predlagala, da izjemno pot čebelarke v muzeju predstavijo širši javnosti. Posavska muzejska vitrina je na ogled v drugem nadstropju muzeja.

R. R.
« Nazaj na seznam