Časopis za pokrajino Posavje
2.03.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Poseben čas za umetnika iz Bistrice ob Sotli

Objavljeno: Nedelja, 24.01.2021    Rubrika: KULTURA Redakcija
cernelc (4)

Franci Černelč je ustvaril številne kipe, v lanskem poletju kar tri.

Komunikacijske poti so v teh koronskih časih dobile elektronske razsežnosti, tako sva virtualno poklepetala tudi s Francijem Černelčem iz Hrastja pri Bistrici ob Sotli. Vpet je v javno življenje v domačem okolju in tudi širše. Poznamo ga kot organizatorja kulturnih dogodkov, je pesnik, skladatelj, slikar in kipar, ki za sabo pušča neizbrisen pečat. Letos mineva deset let, odkar so mu v domači občini podelili tudi naziv častnega občana. Spremljata ga dobra volja in pozitiven odnos do življenja.

»Znamenje tega posebnega časa bodo ostala na vsem, kar nas obdaja in na nas samih,« je dejal in nadaljeval, da se ga še zdaleč ob tej misli ne loteva obup. »Umetnost preživetja je v prilagajanju, uspeha pa v vztrajnosti. Tako nas uči življenje. Mogoče je zdaj še najbolj nevaren strah, strah in nezaupanje. Temu rado sledi sovraštvo. Tega se je dobro zavedati. S sovraštvom nismo močnejši, ker nas omejuje,« je premišljeno povedal in se vrnil v lanski poletni čas, kjer je svojo moč iskal v njemu dragih kamnih. »V poletnih mesecih in delno tudi jeseni sem hudo razbijal kamne in dosegel svoj kiparski rekord, nastale so tri nove skulpture,« je z zadovoljstvom zaključil to ustvarjalno plat. Znano je, da njegov "Kamen časti" v središču Bistrice ob Sotli tehta kar 16 ton.

Ko se pogovarjamo s Černelčem, ne moremo pa niti mimo njegove etno skupine Nojek, s katero goji slovensko ljudsko glasbo. Ob tem je sogovornik izpostavil: »Z Nojeki pa je podobno kot z množico podobnih skupin, društev, dejavnosti. Morda bom zdaj, ko smo končno dočakali pravo zimo in je prijetno posedeti za pečjo ali recimo ob računalniku, začel kaj snovati za Nojeke, za godbo. V eni stari omari imam kilograme in kilograme papirjev, izrezkov itd., torej, veliko arhivskega gradiva, ki čaka na pregled, na selekcijo ... Tega se pravkar lotevam.« Z rahlim pomislekom ob zaključku še naniza svetleče se vprašalnike z besedami: »Kako bo na koncu predora, v katerem smo se znašli, na koncu našega počasnega premikanja k svetlobi na drugi strani (gore), pa nihče ne ve. Najbrž bo marsikaj drugače kot je bilo, preden smo se znašli v tem blodnjaku.«

M. H.

Fotografije skulptur so iz umetnikovega osebnega arhiva. Obrazložitev le-teh:
1. in  2. Vitanjskim rojakom; pogled z ene in druge strani (pohorski marmor) Vitanje;
3. Vincenc, zavetnik krovcev, (pohorski marmor) Vitanje;
4. Križani, (kraški apnenec "Repen") Markovščina, Brkini
5. Pri delu (študija za monumentalno skulpturo Križanega)



 
« Nazaj na seznam