Časopis za pokrajino Posavje
27.01.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Praznično branje po izboru posavskih knjižnic

Objavljeno: Četrtek, 24.12.2020    Rubrika: KULTURA Redakcija
Kostanjevica-predstavitev Posavske potujoce knjiznice (12)
V letošnjem prazničnem času se bomo, ker pač ni javnih dogodkov, druženje s sorodniki in prijatelji pa bo omejeno zgolj na same praznične dni, nedvomno več zadrževali v domačih »gnezdih«. Zaradi tega bomo imeli zagotovo kakšno urico več časa, da posežemo po dobri knjigi. Za pomoč pri izbiri primernega prazničnega ali pa tudi siceršnjega 'koronskega' branja smo se obrnili na vse tri posavske knjižnice.

V knjižnicah si želijo, da bi bila tudi v tem času knjiga stalna sopotnica Posavk in Posavcev ter izposojena na varen način. »Pomembno je, da si člani gradivo naročijo vnaprej (po elektronski pošti, telefonu, preko aplikacije MCOBISS), da le-tega pripravimo in da se bralci v knjižnici ne zadržujejo predolgo ter čim hitreje pridejo do želenega gradiva,« pravi direktorica Knjižnice Sevnica Anita Šiško.

Bralna popotnica v novo leto

V Knjižnici Brežice se strinjajo z besedami Ifigenije Simonović, da je nekaj knjig letos gotovo ostalo zaprtih, a je njihova odlika potrpežljivost, zato čakajo, da spregovorijo s tistim, ki jih vzame v roke. »Morda prav v dneh na prehodu iz starega v novo leto spregovorite z avtorji kriminalk, kot so J. Nesbø, C. Läckberg, D. Lagercrantz, S. Larsson, A. Christie, S. Fitzek, J. Grisham. Zgovorne so tudi avtobiografije in življenjske zgodbe: Druga žena (A. Kesar), Žena ima vedno prav (K. Kesar), Nekaj vam želim povedati (V. Nussdorfer), Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike (J. J. Kenda), Luciferka (S. Makarovič),« je izpostavila Mateja Kus iz brežiške knjižnice. Izmed slovenskih avtorjev njihovi člani radi prebirajo dela T. Goloba, M. Miklavčič, B. Žakelj (Belo se pere na devetdeset), V. Simoniti (Ivana pred morjem) in drugih, pri izposoji družbenih romanov tujih avtorjev pa prednjačijo J. Moyes, N. Sparks in K. Hosseini. K temu pridajajo še naslove Krojačica iz Dachaua (M. Chamberlain), Normalni ljudje (S. Rooney), Genialna prijateljica (E. Ferrante), Farma (J. Ramos), Tetovator iz Auschwitza in Cilkina pot (H. Morris), Sveta noč, zgaran na moč in Tole bo bolelo (A. Kay), od strokovnih knjig pa še Kako izgoreti (A. Bagola), Partizani (J. Pirjevec), Iz časov ječmenove kave (I. Počkar) ter dela L. L. Hay in M. Ogorevca.

Z njihovimi najmlajšimi bralci se najpogosteje pogovarjajo Muca Copatarica (E. Peroci), Peter Nos in prijatelji ter zbirka Pozor! Pravljice! – Stara muha dobra juha (P. Suhodolčan), Pekarna Mišmaš in Sovica Oka (S. Makarovič), Mavrična ribica (M. Pfister), Zverjasec (J. Donaldson), radi pa posegajo tudi po Andersenovih stvaritvah in knjigah o Harryju Potterju (J. K. Rowling), zbirki Pet prijateljev (E. Blyton), Brina Brihta (S. Rippin), Percy Jackson (R. Riordan) in Pasji mož (D. Pilkey) ter naslovih Princeska z napako (J. Vidmar), Čudo (R. J. Palacio), Modra krila (J. Aerts), Krive so zvezde in Neskončen stolp želv (J. Green), Dnevnik nabritega mulca in Dnevnik prijaznega mulca (J. Kinney) ter mnogih drugih.

Tudi že malce pozabljeni naslovi

V Valvasorjevi knjižnici Krško opažajo, da bralci v tem času iz pozabe izbrskajo marsikatero knjigo, ki jim na knjižnih policah v slepem, naključnem iskanju, morda ne bi pritegnila pozornosti. »Nam, knjižničarjem, to vsekakor predstavlja popestreno veselje in navdušenje nad naslovi, ki so morda izginili tudi izpred naših oči. Ob tem bralci sami še vedno sledijo tudi novitetam, predstavljenim na spletnih straneh ali v pogovornih radijskih oddajah ali v časopisju ali celo na portalu Dobreknjige.si,« pravi knjižničarka Renata Vidic. Poleg nekaterih že omenjenih knjig so v zadnjem času priljubljene npr. knjige Zapisi ustavnika v karanteni Matjaža Terška, Berem, da se poberem Mihe Kovača, Kažipoti Ksenije Benedetti in seveda med najnovejšimi Ogledala Vesne Milek. Romani, za katere svoj okus zastavljajo knjižničarji Valvasorjeve knjižnice, so Tujka Stefana Hertmansa, Hiša ob mošeji Kaderja Abdolaha, Nevidni Aleksandra Gatalice, Konfiteor Jaumeja Cabréja, Kradljivka knjig Markusa Zusaka, Atlas rahločutnega moškega Cristopha Ransmayrja, Pridni sinko Pascala Brucknerja, Serotonin Michela Houellebecqa, Drevo želja Katherine Applegate, Ti je smešno, da mi je ime Donald? Ahmeda Burića in Otroci z vlaka Viole Ardone.

»Če pa se ozremo k pozabljenim naslovom, bi med razmišljujočimi zapisi lahko izpostavili Intimno zgodovino človeštva Theodora Zeldina, večna in prelepa Pisma Lilly Adama Macfarlana ter morda klasiko Ljubezen in zahod Denisa de Rougementa. Lahko se ob izbiranju prazničnega branja vprašamo tudi, kateri so tisti romani, ki smo jih vedno želeli prebrati, pa si za njih nikoli nismo vzeli časa. Morda so to Bratje Karamazovi Dostojevskega, Proustovo Iskanje izgubljenega časa, Andrićeva Travniška kronika, Lawrencov Aleksandrijski kvartet ali Tisoč in ena noč. Pred kratkim izdana zbirka kratkih zgodb avtorice Brine Svit Nove definicije ljubezni nam lahko razkrije, česar o tem morda še nismo vedeli, Pedro Paramo Juana Rulfa literarnim sladokuscem postreže z magično absurdnostjo, Ruffinov Abesinec je zagotovilo sproščujoče naivnosti glavnega junaka, pesniško željnim je namenjena zbirka Ta čas : 50 dni, 50 pesmi, za luštno obnovitev in dopolnitev naše razgledanosti služijo knjige Marjana Kovačeviča Beltrama Kraljeva cesta, Jakobova lestev, Odisejada in Babilonski stolp, Kristijan Musek Lešnik pa je avtor, ki v knjigi Nekaj ti želim povedati svoja razmišljanja v roke in na srca polaga predvsem staršem.

V času, ko je fizični dostop do knjižnih polic v knjižnicah onemogočen oz. ko so knjige dostopne le ob vnaprejšnjem naročilu, v knjižnicah opozarjajo na dostopnost do elektronskih knjig preko sistema BIBLOS, zvočnih knjig preko aplikacije AUDIBOOK ter do časopisov v zbirki PRESSREADER.

Še vedno radi posegamo po knjigah
 
Pa zaključimo, kjer smo začeli – v sevniški knjižnici. Tudi tam izpostavljajo nekatera že omenjena dela Adama Kaya (Sveta noč, zgaran na moč in Tole bo bolelo) in naše posavske rojakinje Alenke Kesar (Druga žena), pa Vsi moji božiči (Maruša Krese), Pod snegom (Petra Soukupova) … Izpostavljajo še nekaj avtorjev: Elena Ferrante, Margaret Mazzantini, Elif Shafak, priljubljeno je tudi naslednje branje: Uspavanka (Leila Slimani), Hana (Alena Mornštajnova), O koncu žalosti (Benedict Wells), Tri Evine hčere (Elif Shafak), Esej o slepoti (Saramango), Peti otrok (Doris Lessing). Precej zanimanja opažajo tudi za biografske romane (o Fridi Kahlo, Radku Poliču Racu, Vlasti Nussdorfer, Ani Roš, Svetlani Makarovič) ter slovenske kriminalne romane, zlasti za avtorja Tadeja Goloba.

»Ker vemo, da šola poteka na daljavo in da potekajo tudi vse aktivnosti za domače branje in bralno značko, nas potrebujejo tudi naši mladi bralci, učenci, ki za svoje utrjevanje znanja potrebujejo tudi naše študijsko gradivo. Marsikateri najmlajši pa ne more zaspati brez pravljice, ki mu jo pred spanjem preberejo starši. Veseli smo, da tudi odrasli še vedno radi posegajo po knjigah in tako čim bolj kvalitetno preživljajo svoj prosti čas,« še dodaja direktorica Anita Šiško.

Zbral: Peter Pavlovič

Prispevek je objavljen v praznični številki Posavskega obzornika, ki je izšel 23. decembra 2020.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam