Časopis za pokrajino Posavje
23.02.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Predavanje o Adamu Bohoriču v Kulturnem domu Krško

Objavljeno: Petek, 07.02.2020    Rubrika: KULTURA Redakcija
kozma ahacic predavanje (10)

Izr. prof. dr. Kozma Ahačič je predaval o Adamu Bohoriču.

Minuli četrtek je v Kulturnem domu Krško potekalo predavanje izr. prof. dr. Kozme Ahačiča, predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, z naslovom Adam Bohorič med šolo, mentorstvom in slovnico. Predavanje se je odvilo kot eno izmed prvih v nizu dogodkov v okviru Bohoričevega leta, ki obeležuje 500. obletnico rojstva Adama Bohoriča.

Dogodek je moderiral Žiga Kump, koordinator in organizator kulturnih programov v Kulturnem domu Krško, na začetku dogodka pa je vse zbrane pozdravila direktorica Kulturnega doma Krško Darja Planinc. »Dostojno se bomo poklonili delu in pomenu Adama Bohoriča,« je dejala v svojih uvodnih besedah, nato pa je predstavila projekt Bohoričevo leto in na kratko predstavila vse, ki sodelujejo na tem projektu, in sicer so to:
kozma ahacic predavanje (1)
Občina Krško, Kulturni dom Krško, Valvasorjeva knjižnica Krško, Posavski muzej Brežice, JSKD OI Krško, Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar – podružnica Posavje, posavske osnovne in srednje šole ter drugi zavodi in kulturna društva iz Posavja. Planinčeva zaključi z besedami: »Ko sklenemo program, ne zaključujemo praznovanja, temveč šele začnemo osvetljevati vlogo in pomen časa protestantizma – pomembne osnove za delo.«

V nadaljevanju Kump predstavi dr. Kozmo Ahačiča, uglednega slovenista in jezikoslovca, prevajalca, retorika in urednika spletnega portala Fran. Kump nadaljuje, da je Ahačič »ambasador in prvo ime projekta, duhovni dedič Adama Bohoriča ter prvi med slovenskimi slovničarji danes.«

V osrednjem delu predavanja dr. Kozma Ahačič postreže z obširnim znanjem o Adamu Bohoriču, ki se je rodil leta 1520 v bližini Brestanice in je bil po Ahačičevih besedah »skromen ter je vedno hotel biti v ozadju, sicer pa o njegovi mladosti ni ohranjenih veliko zapisov, se pa je pričel spoznavati s slovnico že kot študent«.

»Bohorič se je preživljal kot mestni učitelj za plemiške in meščanske otroke,« je razložil Ahačič, »saj šol v današnjem smislu takrat sploh še ni bilo«, je nadaljeval, pri tem pa je poudaril, da v tistem času pri poučevanju niso uporabljali slovenskega jezika, temveč so poučevali v nemščini in latinščini.

»Bohorič je imel dar za mentorstvo,« je še razložil Ahačič, saj je v šoli v Krškem, kjer je živel, poučeval tudi Jurija Dalmatina, t.i. »čudežnega dečka slovenskih protestantov«.

V srednjih letih svojega življenja je Bohorič odšel v Ljubljano, kjer je služboval kot ravnatelj stanovske šole, a se je »želel upokojiti, da bi lahko dokončal celotno besedilo Dalmatinove Biblije, ki se je izdelovala naslednji dve leti. Sicer pa mu vodenje šole nekako ni šlo najbolje,« je še dodal Ahačič in poudaril, da je bila na stanovski šoli kot učni jezik sprejeta slovenščina.

Bohorič se je upokojil leta 1582, leta 1598 pa zbežal v Nemčijo in ni točnega podatka o tem, kje je umrl.

Kot zanimivost je Ahačič povedal, da je bila prva Bohoričeva knjiga izdana okoli leta 1580, šlo pa je za učbenik s trojezičnim slovarčkom, ki je danes žal izgubljen, zadnje poročilo o tem delu pa sega v leto 1903. Bohorič je napisal tudi t.i. »Otročjo tablo«, ki pa ni bila vezana in je bila najdena kot odpadni papir v platnicah neke nemške knjige.

Kot Bohoričevo življenjsko delo lahko štejemo »Proste zimske urice o latinskokranjski slovnici« iz leta 1584. »To delo je bilo napisano v latinici, veljalo pa je bolj kot intelektualni simbol in ni bilo za klasično rabo,« je razložil Ahačič in izpostavil, da je slovenski narod kot 9. po vrsti dobil svojo znanstveno slovnico ljudskega jezika, »s čimer smo vidno sledili evropskim tokovom tedanjega časa«.

Kar pa zadeva pisavo bohoričico, iz predavanja izvemo, da »izhaja iz Dalmatinove Biblije, saj se je tam uveljavila«. Ravno to delo je bilo tudi osnova za Bohoričevo slovnico.

Ahačič je predavanje sklenil z mislijo, da je »Adam Bohorič skupaj s Primožem Trubarjem svojega učenca Jurija Dalmatina vzgojil v naslednika protestantizma,« in zaključil, da je šlo pri tem za nadvse odgovorno delo.

Po koncu predavanja je besedo prevzel moderator Žiga Kump in predavatelju zastavil par vprašanj glede Bohoričeve slovnice. Sledila so še vprašanja s strani publike, ki so se dotikala naslednje tematike: nepismenost med slovenskim prebivalstvom v Bohoričevem času, raba dvojine nekoč in danes, značajske lastnosti Adama Bohoriča in pomen Dalmatinove Biblije.

A. K.
« Nazaj na seznam