Časopis za pokrajino Posavje
9.07.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Prekmurska likovna umetnost v kostanjeviški galeriji

Objavljeno: Petek, 29.05.2020    Rubrika: KULTURA Redakcija
gbj-prekmurska (31)

Dr. Robert Inhof in Goran Milovanović na novinarski konferenci ob odprtju razstave

V Galeriji Božidar Jakac danes odpirajo razstavo »Osamljenosti. Izrazi tesnobe v »prekmurski« likovni umetnosti (izbor iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota).«, ki bo na ogled od jutri, 30. maja, do 16. avgusta.

Razstava, ki so jo v lanskem letu pripravili v Galeriji Murska Sobota, je posvečena 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Ob gostovanju razstave v Kostanjevici na Krki je, ob prostorskih danostih razstavišča v zahodnem krilu nekdanjega samostana, predstavljen razširjen izbor del, ki jih v svoji zbirki hrani murskosoboška galerija.
gbj-prekmurska (23)

Téma razstave je téma osamljenosti, tesnobe in melanholije.

gbj-prekmurska (32)

Inhof, Milovanović in dva od razstavljavcev, Dušan Šarotar in Mirko Rajnar

S svojimi deli na razstavi sodelujejo Igor Banfi, Dubravko Baumgartner, Nikolaj Beer, Robert Černelč, Sandi Červek, Ladislav Danč, Marjan Gumilar, Štefan Hauko, Zdenko Huzjan, Nataša Kos, Franc Mesarič, Mirko Rajnar in  Dušan Šarotar.
 
»Prekmurska« likovna umetnost je, tako kot vsaka, univerzalna

Kustos razstave, direktor Galerije Murska Sobota dr. Robert Inhof, je ob tem zapisal: »S to razstavo hočemo pokazati, da Prekmurje niti na področju likovne umetnosti ni osamljen brod, ki brezciljno plove po zakotnih močvirjih anonimnosti in lastnega malodušja. Prekmurje prav tako ni območje, kjer bi bilo vse povsem drugače, kot je v preostalem delu Slovenije, neprimerno bolj dolgočasno in zaostalo. Razstavljena dela nam razkrivajo, da likovna umetnost v Prekmurju ni neka – v dobrem niti v slabem – od vsega izolirana umetnost, ki s tisto, ki se je razvijala drugod po Sloveniji, nima nobene zveze. Kakovost slikanja in umetniški izraz, ki je tokrat zajet v naslovu in podnaslovu razstave, nista lokalnega, temveč univerzalnega značaja, saj umetniška dela, ki izražajo osamljenost, tesnobnost in melanholijo, najdemo domala povsod po svetu. To pa ne pomeni, da nekaj, kar nastane v majhnem okolju, a je izraženo kot univerzalno, povsem razvodeni in izgubi lastno identiteto.

Téma razstave je téma osamljenosti, tesnobe in melanholije kot tisti skupni imenovalec, ki se v preseku dobrih petdesetih let izčrpno izrazi pri različnih »prekmurskih« umetnikih. S problematiko in tematizacijo horizonta, praznine in melanholije poskušamo razložiti, kaj ti pojmi pomenijo in kako se kažejo v delih predstavljenih umetnikov, hkrati pa dokazati, da »prekmurska« likovna umetnost ne vsebuje drugačnega izraza, torej takega, kakršnega bi lahko zaznali le tukaj in nikjer drugje. Likovni jezik in rokopis, s katerim se izraža, je izviren in geografsko nezamejen. Ravno zato je univerzalen, saj v njem ni mogoče zaznati nobenih lokalizmov in regionalizmov.«

Glede izbora umetnikov je pojasnil: »Izbral sem izključno tiste umetnike, ki sodijo v to tematiko, in to je bilo edino merilo. So še nekateri umetniki, ki so bistveno prispevali k artikulaciji našega prostora, ampak ne sodijo v to tematiko in bi se s tem celoten kontekst razstave porušil.« Glede naslova, ki vsebuje besedi osamljenosti in tesnobe, pa, da je razstava nastala lani, ko še nihče ni vedel za koronavirus, karanteno ipd. »Danes ta naslov morda zveni malce odbijajoče, saj bi si vsi skupaj želeli kaj drugega.«

V Kostanjevici bo podobna razstava ob 50-letnici galerije

Direktor Jakčeve galerije Goran Milovanović je na novinarski konferenci ob odprtju razstave povedal: »Če nam je ta čas koronavirusa kaj prinesel, nam je to, da imamo zopet čas o zadevah poglobljeno razmišljati, pogledati takšno razstavo v miru in samoti, jo kontemplirati in od tega nekaj odnesti. To je tisto, kar kultura v današnjem času ponuja povprečnemu obiskovalcu.« Na vprašanje, ali je možno narediti podobno tematsko razstavo tudi na podlagi dolenjsko-posavske umetnosti, je odgovoril, da so nekaj podobnega skupaj z muzeji v širši regiji že naredili pri razstavi Krajine iz depoja, idejno pa takšno razstavo snujejo ob 50-letnici galerije, ki jo bodo praznovali leta 2024. »Takrat želimo narediti podobno razstavo, za katero bi izbrali najbolje pri nas tudi iz ostalih zbirk in depojev, ki niso vedno vidni, in pripravimo sintezo s stalnimi postavitvami. Ta razstava bo verjetno temeljila predvsem na Gorjupovi zbirki, ki je deloma razstavljena v šoli in je pregled slovenske umetnosti modernizma na Slovenskem,« je pojasnil direktor galerije, z razstavo pa bi nato seveda gostovali po nekaterih slovenskih galerijah.

P. P.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam