Časopis za pokrajino Posavje
29.03.2024
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Pri osnovni šoli v Dobovi odkrili doprsni kip dr. Jožeta Toporišiča

Objavljeno: Nedelja, 13.10.2019    Rubrika: KULTURA Redakcija
odkritje_obelezja_dr_jozetu_toporisicu34

Doprsni kip dr. Jožeta Toporišiča so skupaj odkrili župan Ivan Molan, ravnateljica Ivana Baškovič, člana Civilne iniciative Mostec Irena Majce in Dušan Blatnik ter Toporišičeva sinova Andrej in Tomaž.

Posavskemu rojaku, akademiku in jezikoslovcu dr. Jožetu Toporišiču je odslej posvečen tudi doprsni kip, ki so ga minuli petek odkrili pri osnovni šoli v Dobovi, poimenovani ravno po njem.

odkritje_obelezja_dr_jozetu_toporisicu47

Pogled kipa je usmerjen proti Dobovi in dobovski cerkvi.

Kot je ob tem dejala ravnateljica OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova Ivana Baškovič, so počaščeni, da se je to zgodilo ob 200-letnici šolstva v Dobovi in tudi ob Toporišičevem rojstnem dnevu. V nadaljevanju je še povedala, da se je vrsta jezikoslovcev trudila, da bi s svojimi deli slovenski jezik spravila na raven ostalih evropskih in svetovnih jezikov. Med najvidnejšimi jezikoslovci sodobnega časa je bil tudi dr. Jože Toporišič, ki je s slovnico, slovenskim pravopisom, soustvarjanjem Slovarja slovenskega knjižnega jezika in mnogimi drugimi deli zaslužen za vpeljavo jezikoslovnega izrazja, slovensko jezikoslovno vedo. Nenehno si je prizadeval, da bi se knjižni jezik naučili vsi. »Ravno pri učenju govora, branja in pisanja imata vrtec in šola nepogrešljivo vlogo. Verjel je, da ljudje od prvih začetkov govora v maternem jeziku ne uporabljajo jezika samo za pogovor, v njem tudi opisujemo, razmišljamo, analiziramo. Knjižni jezik pomeni možnost pravilno zapisati in tako tudi pravilno razumeti zapisano. Vztrajal je, da se je treba slovenščino učiti, spoznavati njeno strukturo, jo bogatiti z novimi izrazi in se ne kar predati ob prodiranju tujih besed, izrazov. Tuje jezike se je seveda treba učiti, ne bomo jih nikoli dobro govorili in razumeli, če ne bomo najprej zelo dobro znali in razumeli svojega,« je poudarila Baškovičeva in dodala, da se ne more sprijazniti z nekaterimi novodobnimi navedki, da slovensko znamo že samo zato, ker je to naš materni jezik in je poznavanje slovnice postranska stvar. »Dr. Toporišič je zapustil v svojem življenju neizbrisno sled, saj se je vse življenje boril za slovenski jezik, prizadeval si je, da bi se mi, Slovenci zavedali pomembnosti jezika, da je jezik obstajal, še preden smo se sploh zavedali svoje narodne pripadnosti, da ne govorimo o državnosti, ki smo si jo močno želeli in jo dokaj pozno dobili. Želim si, da bi nas na vseh ravneh življenja spremljala misel akademika, ki je tako pomembna za državljane Slovenije: ’Vsak jezik ima svoj dom in dom slovenščine je tukaj’,« je zaključila svoje misli.
odkritje_obelezja_dr_jozetu_toporisicu44

Kulturni program dobovskih učencev


Brežiški župan Ivan Molan je izpostavil, da ima pri postavitvi spominskega obeležja posebne zasluge Civilna iniciativa Mostec, katere cilj je bil postavitev obeležja v njegovi rojstni vasi Mostec, poimenovanje trga v Brežicah po njem, postavitev obeležja tudi v Ljubljani in ne nazadnje, da postavijo še doprsni kip, ki stoji pri šoli, poimenovani po njem. In vse to so dosegli. »To obeležje nas bo spominjalo na to, da lahko v vsakem kraju, če si deloven in sposoben, tudi uspeš. In prepričan sem, da je dr. Jože Toporišič dokaz tega,« je dodal Molan.

Ravnateljica je navedla, da je doprsni kip delo kiparja Boštjana Drinovca, arhitekturno pa ga je zasnoval Dušan Blatnik. Kip je ulit v bronu, podstavek je monolit, ki je narejen iz pohorskega tonalita. Na prednji ploskvi je napis z enako obliko črk kot na ovitku Slovarja slovenskega knjižnega jezika s črkami, ki so bile profesorju najbolj ljube. Stranski ploskvi predstavljata hrbtišče knjige in knjižne liste na drugi strani. Pogled kipa je usmerjen proti Dobovi in dobovski cerkvi. Drža je pokončna, takšna, kot je akademikov značaj tudi bil. Njegov pogled je usmerjen v prihodnost. Površina okoli spomenika se bo v bližnji prihodnosti tlakovala, predvidene so tudi klopi iz kamna, drogova za zastavo in zasaditev treh avtohtonih dreves hrasta doba.

Odkritje spomenika je spremljal kulturni program, ki so ga pripravili učenci šole. Slavnostni govor ob odkritju je imel primerjalni jezikoslovec in predsednik Slavističnega društva Slovenije dr. Matej Šekli, ki se je v nadaljevanju dneva še z dvema primerjalnima jezikoslovcema, dr. Januško Gostenčnik in dr. Luko Repanškom, v malem avditoriju Posavskega muzeja udeležil pogovornega večera Vsak jezik ima svoj dom …, na katerem je beseda tekla o jezikovni sorodnosti in zemljepisnih jezikovnih mejah.

R. R., foto: R. R. in PMB
« Nazaj na seznam