Časopis za pokrajino Posavje
29.03.2024
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Punčka kot statusni simbol

Objavljeno: Petek, 23.11.2018    Rubrika: KULTURA Redakcija
46628654_1905358132867273_4991786277616484352_n
V Malem avditoriju Posavskega muzeja Breežice je v četrtek, 22. novembra, potekalo odprtje Posavske muzejske vitrine, ki je bila namenjena »priljubljeni okrasni punčki«, avtorice Vlaste Dejak.

Direktorica muzeja Alenka Černelič Krošelj je množico obiskovalcev seznanila, da je tokratni večer zanje poseben tako zaradi punčke kot njihove Vlaste Dejak, ki je 1. decembra 1980 prišla v njihovo hišo tudi kot punčka, njena uradna razstava pa je zadnja, saj gre v zaslužen pokoj. To je tudi tretji dogodek, ko spremljajo svoje sodelavce v pokoj, marca so pospremili restavratorja Jožeta Lorberja in septembra dr. Ivanko Počkar.
46503619_1905357929533960_2503988078419378176_o

 

Kustosinja Vlasta Dejak je predstavila nekoč zelo priljubljeno in popularno otroško punčko »bambolo«, ki je bila v 50-tih in 60-tih letih prejšnjega stoletja najbolj iskano blago v tržaških trgovinah in na stojnicah. Punčke so najbolj priljubljene igrače deklic, toda punčka »bambola« ni bila namenjena otroški igri, temveč je služila kot okras na sredi zakonske postelje, je avtorica pričela zanimivo pripoved. In nadaljevala: » Od ustanovitve PMB leta 1949 kustosi zbirajo muzejsko gradivo z odkupom ali donacijo, z delom na terenu, z namenom, da obogatijo muzejske zbirke s predmeti in zapisi, ki jih dokumentirajo. Da so tudi igrače in igre pomembni muzejski predmeti, dokazujejo tiste, ki so postale del muzejske zbirke. Z njihovo pomočjo lahko poleg ostalih muzejskih predmetov celovito ponazorimo način življenja v različnih časovnih obdobjih. Otroško igranje in igrače so nekaj najstarejšega in najlepšega na svetu. Vsak odrasel človek nosi s seboj spomine na brezskrbno otroštvo, zaznamovano z igro in veseljem. Med njimi so spomini na igrače in igre gotovo med najmočnejšimi, so zrcalo časa, družbe, v kateri so nastala, in prostora, v katerem so se uporabljale. Tako je bilo tudi z velikimi italijanskimi punčkami.«

Po pripovedovanju Dejakove se je Jugoslavija v 60. letih 20. stoletja odprla svetu, odprla se je meja na zahod, precej se je zvišal tudi življenjski standard. Potni list je postal dosegljiv večini ljudi. Ljudje so začeli odhajati na delo v Avstrijo in Nemčijo, in pričelo se je obdobje množičnih nakupov v Trstu in Gorici. Slovenci in tudi državljani drugih republik Jugoslavije so z vsemi možnimi prevoznimi sredstvi hodili kupovat v Trst. Kupovali so vse, kar se je dalo kupiti, od oblek, kozmetike, kave, zlatnine, kavbojk, čevljev, koles, vesp, med njimi so bile tudi zelo priljubljene in drage punčke »bambole«, saj takih igrač takrat pri nas ni bilo mogoče kupiti. Tržaški dnevnik Il Piccolo je 14. decembra 1960 poročal, da so v prvih devetih mesecih v Jugoslavijo prenesli več kot 143.000 punčk iz Trsta; njihova cena je bila od 1500 do 3500 lir, preprodana pa za trikratno ceno.

Izdelane so bile iz papier macheja ali njemu podobne mase, pozneje iz plastike. Katera se ne spominja punčke z gibljivimi glavo, rokami in nogami, z vgrajenim mehanizmom v trebuhu s posnetim otroškim glasom »mama« ali jokom, ki smo ga slišali, ko smo punčko premikali, pa velikih modrih oči z gostimi trepalnicami, ki so se zapirale in odpirale, gostih svetlih kodrastih las ali temnih padajočih ali zvitih v figo? Plastične ogrlice ali trakca okoli vratu, narisanih obrvi, rdečih ustnic, lakiranih rdečih nohtov, razkošnih najlonskih oblekic, belih bombažnih nogavičk in plastičnih čeveljcev, ki jih je bilo mogoče sezuti; kdo se te skoraj »žive« punčke ne spominja?

»V muzejih se zavedamo, da delujemo v službi javnosti in se zato trudimo pokazati in predstaviti čim več kulturne dediščine, ki jo hranimo. Z razstavljenimi punčkami želimo ohraniti spomin na stare čase, opozoriti na dediščino, da jo znamo ceniti in jo iz preteklosti prenašati v sedanjost in poskrbeti za to, da bo ostala prihodnjim rodovom, « je sklenila Vlasta Dejak.

Razstavo je odprl župan Ivan Molan, pohvalil je izredno aktiven kolektiv, avtorici Dejakovi pa še posebej čestital za opravljeno delo in sodelovanje. Priložnostni kulturni program so izpeljale mlade pevke otroškega pevskega zbora z mentorico Mašo Žveglič Poljšak iz OŠ Brežice.

N. J. S., foto: PMB
 
« Nazaj na seznam