Časopis za pokrajino Posavje
21.04.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Radeče – mestece z dolgo kulturno tradicijo

Objavljeno: Četrtek, 07.02.2019    Rubrika: KULTURA Redakcija
Slov. kult. praznik, proslava, Radece (45)

V radeškem kulturnem domu so kulturni program oblikovali učitelji GŠ Laško-Radeče.

Ob jutrišnjem slovenskem kulturnem prazniku, ki ga praznujemo v spomin na poeta Franceta Prešerna, je v sredinem zgodnjem večeru potekala osrednja slovesnost v občini Radeče.

Gledalisko drustvo Radece, Radeg (37)

V lanskem decembru je na Prešernov rojstni dan letošnji slavnostni govornik Bojan Sumrak interpretativno prebral na odru celoten Sonetni venec.

Tokrat na prireditvi niso podelili priznanja Ivana Pešca, ki je namenjena posameznikom, društvom in skupinam za posebne dosežke in uspehe s področja kulture, saj v času razpisa ni bil posredovan niti en predlog in zato je občinski svet na svoji januarski redni seji sklenil, da se priznanje letos ne podeli. Slavnostni govornik je bil domači ustvarjalec Bojan Sumrak (ilustrator, scenograf, glasbenik, režiser in igralec), ki je omenjeno priznanje prejel v letu 2015. V svojem govoru se je umetnik dotaknil misli o pesniku, ki je bil predan svojemu ustvarjanju v maternem jeziku, bil kritičen do kulturnih prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v prestolnici, pohvalil pa je kulturni utrip zanesenjakov v domačem kraju, ki bi potrebovali za svoje delovanje večji kulturni dom.

Slov. kult. praznik, proslava, Radece (32)

Prešernovo življenje in pesmi sta občinstvu približala Rosana Jakšič in Jože Dobovšek.

»Ob prazniku kulture po navadi govorimo o kulturi kot temelju našega obstoja, o tem, kako se lahko le njej zahvalimo, da smo se kot narod obdržali. Ne bom govoril o tem. Niti o pomenu slovenske besede, o velikih Slovencih, niti o visoki akademski kulturi niti na temo samega Prešerna ne bom filozofiral, zato so poklicani bolj izobraženi in pametnejši od mene. Že od nekdaj pa sem se čudil tudi proslavam ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku. Osrednje proslave v Cankarjevem domu so bile nemalokrat bolj podobne pogrebu ali pa komemoraciji: scenarij dolgočasen, režija čudaška, nastopajoči na smrt resni, vse skupaj pa nekako umetno, ponarejeno, neživljenjsko. In seveda finančno zelo zelo drago. Vtis, ki sem ga kot gledalec TV prenosa ob tem dobil – če sem seveda zdržal do konca – je bil, da je ta Prešeren res en zamorjen tip, ta kultura pa res eno samo jamranje in večna žalost. Bolj likovno si predstavljajte takole: France se je potikal po z meglo zavitih ljubljanskih ulicah, v želodcu mu je klopotalo poceni vino, v glavi pa mu je kljuvala misel: ’Le kaj bo s to nesrečno slovensko kulturo?’ Ampak bolj mi je všeč misel, da smo mi vsi lahko kulturniki, da ta dom svobode, kulturni dom v Radečah živi že z zelo dolgo tradicijo, ko se o kulturi ni govorilo z visokoletečimi besedam. Ko je bila beseda ’biti kulturen’ sama po sebi umevna. Lahko smo ponosni na čisto navadne ljudi, ki so brez filozofije zgradili ta dom kulture, živeli z njim, ustvarjali v njem in s tem vsem nam dali tisto malo, kar je potrebno, da je človek res kulturno bitje. S ponosom vedno povsod povem, da imajo Radeče dolgo kulturno tradicijo in da danes spadamo med, lahko rečem, redke občine, kjer je ljubiteljska kultura na takšnem nivoju kot pri nas. Danes je mimo 37 dni letošnjega leta in ta mali radeški dom kulture je sameval samo sedem dni v letošnjem letu. Letos je bilo v njem že več kot 23 gledaliških vaj, štiri gledališke predstave, dva glasbena dogodka glasbene šole in še kaj. Mislim da to pove vse. Pove, da je ta mali kulturni dom premajhen za vse, kar se dogaja v njem. Sem pa zasledil, da ministrstvo za kulturo pripravlja črpanje evropskega denarja prav z namenom vlaganja v dotrajane, premajhne kulturne objekte. Od ljubljanske Drame, Opere, Narodno univerzitetne knjižnice in tudi manjših lokalnih kulturnih domov, kot je ta naš kulturni dom v Radečah. Torej, tu je na vrsti občinska uprava in politika, da ob novem, lepem, prepotrebnem cestnem rondoju na eni strani kulturnega doma, morda tu zadaj za odrom, lepo pokošeno zelenico spremeni v prepotrebne dodatne prostore kulturnega doma. Mi, ki smo večinoma na odrski strani te premajhne dvoranice, si to želimo in že imamo vizijo o tem. Vsem vam na tej drugi strani dvorane, sedežni strani, pa ob vse prehitrem tempu življenja želimo, da delite z nami to našo strast do ljubiteljske kulture, ob kateri res uživamo in smo tudi radi za svoje delo nagrajeni z vašim obiskom in polno dvorano. In z mislijo, da vam vsaj za trenutek ustavimo čas, z vami delimo vsaj delček odrske čarobnosti, ki naredi človeka še boljšega in lepšega,« so bile misli slavnostnega govornika, ki je v lokalnem in širšem slovenskem kulturnem prostoru pustil sledi in še vedno jih pušča. Trenutno živi in ustvarja v Piranu, a v domači kraj ob izlivu Sopote v Savo se redno vrača na vaje "svojega" godalnega orkestra Strunikat, ki bo imel 16. februarja Valentinov koncert, v goste pa so povabili rock skupino Bohem.

Prazničen večer so z zaigranimi in zapetimi skladbami popestrili učitelji Glasbene šole Laško–Radeče: Matjaž Piavec je zaigral na renesančno lutnjo, citrarka Janja Brlec je ob spremljavi Benjamina Kosa na vibrafonu zapela zimzeleno skladbo Mlade oči, medtem ko so ljudsko skaldbo Nocoj pa, oh nocoj izvedli Neva Marn Hafner na sopranskem saksofonu, Boštjan Župevc na krilnici in Nina Mole na klavirju, uglasbljeno Prešernovo pesem Mornar je zapel Mihael Strniša ob klavirski spremljavi Nine Mole, s skladbo Zrejlo je žito so se predstavili Maja Glavač na violini, Boris Razboršek na diatonični harmoniki ter Matija Božnik in Primož Razboršek na klarinetu. Pestro glasbeno dogajanje se je zaključilo s skladbo Avsenik potpuri v izvedbi Sare Herman in Tatjane Brinovec na flavti, Matije Božičnika in Primoža Razborška na klarinetu, Dejana Jakšiča na klavirju, Neve Marn Hafner na flavti, Matjaža Piavca na bas kitari in Benjamina Kosa na tolkalih.

Vlogo recitatorja izbranih Prešernovih pesmi in predstavitev izsekov iz pesnikovega življenja sta odlično izvedla ravnateljica glasbene šole Rosana Jakšič in prof. filozofije Jože Dobovšek, celotno prireditev je povezovala Tanja Žibret Lavrinec, članica Gledališkega društva Radeče.

S. R.
« Nazaj na seznam