Časopis za pokrajino Posavje
15.05.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Razstava o vezeh med Zagrebom in slovenskimi umetniki

Objavljeno: Petek, 16.04.2021    Rubrika: KULTURA Sporočilo
04 Jože Gorjup, Piknik, olje na platnu, 1931, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki. Foto J

5.Jože Gorjup, Piknik, olje na platnu, 1931, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki. Foto: Jaka Babnik

V Nacionalnem muzeju moderne umetnosti (Moderna galerija) v Zagrebu bodo v torek, 20. aprila, odprli razstavo "Vezi. Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama", ki je plod sodelovanja treh ustanov: Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Nacionalnega muzeja moderne umetnosti Zagreb (Moderne galerije) in Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu. 

Razstava predstavlja vplive, povezave in sodelovanja med slovenskimi in hrvaškimi umetniki ter odpira nekatera osrednja umetnostna in družbena vprašanja, ki so zaposlovala umetnike tistega časa od nacionalnega likovnega izraza do angažirane umetnosti. Kustosinji razstave sta dr. Asta Vrečko in Dajana Vlaisavljević. 
01 Zoran Didek, Vrbe ob Savinji, olje na platnu, 1935. Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

1.Zoran Didek, Vrbe ob Savinji, olje na platnu, 1935. Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki. Foto: Jaka Babnik

11 Vladimir Lamut v študentski sobi v Zagrebu. Foto Lojze Šušmelj, privatno lastništvo

11.Vladimir Lamut v študentski sobi v Zagrebu. Foto: Lojze Šušmelj, privatno lastništvo

Razstava bo na ogled od 20. aprila do 20. junija 2021 v Nacionalnem muzeju moderne umetnosti (Moderni galeriji) v Zagrebu, ob njej pa bo izšel hrvaško-angleški katalog. Jeseni bo v spremenjeni obliki na ogled tudi v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki.

Hrvaška in Slovenija sta bili več stoletij znotraj istih državnih meja, zato so bili umetnostni stiki pogosti. Umetniška in kulturna sodelovanja so postala še bolj intenzivna po ustanovitvi Kraljevine Jugoslavije, ko je Zagreb postal osrednje kulturno in izobraževalno središče, kjer je delovala edina likovna akademija v kraljevini. Akademija je bila sicer ustanovljena že leta 1907, a se je v novi državi njen pomen močno povečal.
13 naslovnica SPONE-page-001

13.Naslovnica kataloga z reprodukcijo Gabrijela Stupice, Avtoportret s prijateljem, 1941. Sliko hrani Nacionalni muzej moderne umetnosti (Moderna galerija) v Zagrebu.

Njen rektor je postal eden najbolj znanih in priljubljenih jugoslovanskih likovnih umetnikov Ivan Meštrović in akademija se je po kakovosti izobraževanja lahko primerjala s podobnimi evropskimi ustanovami.
Na zagrebški likovni akademiji je v obdobju med vojnama študiralo skoraj sto slovenskih umetnikov in umetnic, mnogi izmed njih so nato delovali kot slikarji, kiparji, scenografi, likovni pedagogi, kulturni delavci in teoretiki ter tudi kot prvi profesorji Akademije likovnih umetnosti v Ljubljani, ustanovljene leta 1945. Med umetniki zagrebške akademije so se spletla trajna prijateljstva, nekdanji profesorji in študentje so postali kolegi, nekdanji sošolci sodelavci, umetniki in umetnice so skupaj razstavljali, delovali v društvih, zasedali v odborih in oblikovali tako predvojno kot tudi povojno kulturo in umetnost.

Kustosinji dr. Asta Vrečko (Galerija Božidar Jakac) in Dajana Vlaisavljević (Nacionalni muzej moderne umetnosti / Moderna galerija) sta na razstavo umestili več kot sto slikarskih in kiparskih del ter grafik najbolj znanih slovenskih umetnikov, nekdanjih študentov zagrebške likovne akademije. Med drugim bodo na ogled dela Gabrijela Stupice, Zorana Mušiča, Zorana Didka, Franceta Pavlovca, Marija Preglja, Maksima Sedeja, Mihe Maleša, Nikolaja Pirnata, Franceta Goršeta, Franceta Miheliča in Zdenka Kalina. Nekatera dela so bila na razstavah v Zagrebu že v obdobju med obema vojnama, tako da se po več kot osemdesetih letih vračajo v hrvaško prestolnico. Umetniška dela slovenskih avtorjev in avtoric bodo predstavljena skupaj z deli njihovih hrvaških kolegov Antuna Motike, Otona Postružnika, Marijana Detonija, Frana Šimunovića, Slavka Kopača in profesorjev Ljube Babića, Vladimira Becića, Ivana Meštrovića, Krste Hegedušića, Marina Tartaglie in drugih. Poleg del iz zbirk Nacionalnega muzeja moderne umetnosti (Moderne galerije) in Galerije Božidar Jakac bodo razstavljena dela še iz petnajstih slovenskih in hrvaških javnih institucij, številnih zasebnih zbirk in arhiva Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu.

Ob razstavi bo izšel katalog z besedili direktorja Nacionalnega muzeja moderne umetnosti (Moderne galerije) Branka Franceschija in direktorja Galerije Božidar Jakac Gorana Milovanovića ter umetnostnih zgodovinark dr. Aste Vrečko, muzejske svetnice Dajane Vlaisavljević, Adriane Novina, vodje arhiva Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu, in Brede Ilich Klančnik, upokojene višje muzejske svetnice Moderne galerije v Ljubljani. Katalog je oblikovala Ana Zubić.

Jeseni bo razstava v spremenjeni obliki na ogled v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, kjer bo predstavljenih še več del tako hrvaških kot slovenskih umetnikov. Spremljal jo bo slovensko-angleški katalog z obsežnim dokumentarnim gradivom. S tem projektom Galerija Božidar Jakac nadaljuje mednarodna sodelovanja na področju umetnosti med obema vojnama, ki jih je začela z razstavo Obrazi ekspresionizma (1905–1925), ki je gostovala v muzeju GASK v Kutni Gori na Češkem, in jih bo v prihodnjih letih nadaljevala z raziskavo obdobja nove stvarnosti.

Tiskovna konferenca ob razstavi bo v torek, 20. aprila 2021, ob 12.00 v prostorih Nacionalnega muzeja moderne umetnosti (Moderne galerije) v Zagrebu.

Vir: GBJ Kostanjevica na Krki
« Nazaj na seznam