Silvestrska sprava ob 100. obletnici senovskega gledališča

V Kulturnem domu Krško je v soboto, 11. marca, potekala svečana prireditev v počastitev 100. obletnice delovanja gledališke skupine DKD Svoboda Senovo, ki so jo obeležili s predpremiero komedije Silvestrska sprava.

V 100 letih odigrali več kot 110 različnih predstav

Prireditev je povezovala Tina Šoln, ki je predstavila stoletno delovanje gledališke skupine DKD Svoboda Senovo in njegov širši pomen. Med drugim je dejala, da je bila gledališka skupina ustanovljena leta 1923 in je do leta 1979 pripravila več kot 70 premier – do takrat je bil šolski oder namreč edini oder na Senovem. »Do danes so senovski gledališčniki izvedli že več kot 110 različnih predstav in vsaj desetkrat toliko ponovitev,« je še poudarila Šoln.

»Pred stotimi leti se je gledališko gibanje na Senovem začelo z nekaj entuziasti, do danes pa se je na in za odrom zvrstilo več kot 400 različnih sodelujočih,« je še dejala Šoln – slednje je bilo v okviru prireditve predstavljeno tudi s pomočjo projekcije kronoloških fotografij in krajših posnetkov iz odmevnejših gledaliških predstav.
 
»Gledališka skupina DKD Svoboda Senovo je v zadnjih desetletjih gostovala po odrih doma in po svetu – bili so v Berlinu, Stuttgartu, Zürichu, v Novem Sadu, Beogradu, Nišu in v Sarajevu. Večkrat so se uvrstili na Čufarjeve dneve, nastopali so tudi v okviru Evropske prestolnice kulture.« Šoln je še dejala, da je »pomembno vlogo v razvoju prepoznavnosti gledališke skupine odigrala Boža Ojsteršek, ki je za režisersko taktirko poprijela leta 1994. Poskrbela je tudi za izredno plodno sodelovanje s slovenskim dramatikom Tonetom Partljičem, ki so mu senovski gledališčniki predani zadnjih trideset let«.

»Kulturno ustvarjanje, ki je zraslo na temeljih stoletnih prizadevanj«

Župan Mestne občine Krško Janez Kerin je v svojem govoru izrazil zadovoljstvo, da so se zbrani v tako velikem številu poklonili gledališki dejavnosti, ki se razvija že dolgih 100 let. »Gledališče predstavlja prostor srečevanja tako ustvarjalcev kot tudi gledalcev. Nudi nam prostor izražanja, druženja in učenja, hkrati pa nam nastavlja ogledalo,« je poudaril in dejal, da ima gledališče na Slovenskem dolgo preteklost, sploh ljubiteljske gledališke skupine, ki so del kolektivne zavesti Slovencev.

V nadaljevanju je Kerin še izpostavil, da ljubiteljska gledališka dejavnost ne bi mogla obstajati brez predanih članov. »Kultura je odsev naše družbe. Tako širše kot tudi znotraj naše občine. Zato je to področje družbenega delovanja zelo pomembno tudi za nas. Z veseljem sofinanciramo delovanje društev in prireditev /…/ Trudimo se, da društvom omogočamo prostore, ki omogočajo ohranjanje gledališča, plesa in glasbe v našem okolju,« je še dejal Kerin v želji, da »še naprej stopamo po poti razvijajoče in rastoče se družbe.« Ob koncu govora se je zahvalil »vsem za bogato kulturno ustvarjanje, ki je zraslo na temeljih stoletnih prizadevanj in truda za ohranjanje kulturnih dobrin«.

O prapočelu gledališča in civilizacije

Slavnostni govornik dogodka je bil Gojmir Lešnjak – Gojc, ki se je preizkusil v več kot 60 različnih vlogah v gledališču, v več kot 50 vlogah na televiziji in filmu, več kot 15-krat pa se je preizkusil tudi v vlogi režiserja. Je večkrat nagrajeni slovenski igralec, ki je leta 2010 postal igralec leta, ter večkratni žlahtni komedijant.

»V čast mi je, da so me Senovčani oziroma organizatorji povabili k besedi,« je uvodoma dejal Gojmir Lešnjak – Gojc in iskreno čestital gledališčnikom ob visokem jubileju. V svojem govoru je nekaj besed namenil ljubiteljski kulturi oziroma ljubiteljstvu, kot se izrazi sam. Dejal je, da si je človek že od pradavnine želel izpovedovati, se izraziti, ustvarjati; zato so začeli z raznoraznim obredjem, ki pa je pravzaprav »prapočelo gledališča«.

»Ljubiteljstvo je tisto, ki nas je 'pahnilo' v ustvarjalno kolesje človeštva in nas ločilo od živali. Ljubiteljstvo je torej tisto, ki nas je pripeljalo do civilizacije,« je še poudaril slavnostni govornik.

»Prepričan sem, da smo po vsaki dobri predstavi – ali likovni razstavi, koncertu – za en kanček boljši, plemenitejši. Za kak milimeter zrastemo, o tem sem prepričan. Zato naj živi ljubiteljstvo, še na mnoga leta, in upam ter verjamem, da tudi Senovčani skrbijo za podmladek, da bo ta zgodba trajala še naslednjih sto let,« je v zaključku slavnostnega nagovora dejal Gojmir Lešnjak – Gojc.

Partljičeva Silvestrska sprava v novi preobleki

V okviru počastitve 100. obletnice delovanja gledališke skupine DKD Svoboda Senovo je napočil tudi trenutek za uprizoritev predpremiere komedije z naslovom Silvestrska sprava izpod peresa Toneta Partljiča v režiji Roka Sande. Producent komedije je David Radej, vodja predstave pa Andreja Brili. Šepetalka je Alenka Poznič ob pomoči Karmen Perme in Irene Kozole. Za luč in multimedijo je odgovoren Gašper Rodman, za glasbo pa je poskrbel Kai Engel skupaj z režiserjem, ki je v sodelovanju z Gunijem Fabjančičem poskrbel tudi za scenografijo.

Na odru v duhovitem slogu nastopita Ernest Breznikar in Branko Margon. Ob koncu odlično odigrane predstave sta oba igralca požela bučen aplavz, čestital jima je tudi predsednik DKD Svoboda Senovo Jože Šoln, Boštjan Arh pa jima je v imenu JSKD OI Krško podelil tudi častni Linhartovi znački.

»Najtežja stvar je odpustiti«

Kot je zapisal režiser Rok Sanda v vabilu na predstavo, Silvestrska sprava govori o sporu, ki je za naše generacije star, odmaknjen, tuj. »Ne rabimo pogledati daleč, da vidimo, kako globoko se lahko stare zamere zarežejo v neko družbo in kam to lahko pripelje.« Tako sta Jože in Frenk v komediji odsev nas in »naših pričkanj«, ker si ne zmoreta odpustiti svojih starih prepirov. Po besedah Sande je najtežja stvar odpustiti: »Kako bomo pa drugače zacelili rane, če ne tako, da se ozremo na lastne prepire in opazimo, kako zelo bedasti so. Še posebej dobro to vidimo, ko si dva metuzalema v zadnjem desetletju življenja še vedno ne zmoreta odpustiti.«

S pismom se je senovskim gledališčnikom v okviru prireditve, ki sta jo podprla Mestna občina Krško in Kulturni dom Krško, oglasil tudi Tone Partljič, ki je med drugim zapisal, da občuduje in ceni senovsko ustvarjalnost in zagnanost. »Kadar sem prečkal Savo v Brestanici, se mi je vedno zdelo, da se peljem k svojim in domov. Hvala vam za ta dar.«

A. K., foto: Boštjan Colarič