Tudi Posavci pospremili odkritje spominskih plošč Bohoriču in Dalmatinu v Wittenbergu

Približno 30-članska odprava pretežno iz Posavja se je od minulega četrtka do sobote udeležila strokovne ekskurzije v Nemčijo, natančneje v Wittenberg, kjer je v petek potekalo slovesno odkritje spominskih plošč Adamu Bohoriču in Juriju Dalmatinu. Slednja imata poleg 129 drugih evropskih reformatorjev tako odslej tudi svoje obeležje v mestu, kjer se je pisala zgodovina in se je predvsem po zaslugi Martina Lutra začel protestantizem.

Kot je znano, je začetnik reformacije Martin Luter 31. oktobra 1517 na vrata Grajske cerkve v Wittenbergu nabil 95 tez in s tem sprožil obsežno protestantsko gibanje. Bohorič (v tem mestu je tudi študiral) in Dalmatin sta v Wittenbergu preživela krajše obdobje, ko so leta 1584 najprej natisnili Bohoričevo prvo slovensko slovnico Zimske urice, Dalmatin pa je istega leta v tem mestu izdal prvi celoviti prevod Biblije v slovenščino.

Na slovesnost prišli tudi predsednica Državnega zbora RS in slovenska veleposlanica

Na svečanosti ob odkritju plošč, ki se zdaj kot 130. in 131. v mestu nahajata na pročelju stavbe in zidov zgodovinskega pomena Leucorea, so bili navzoči in spregovorili: župan mesta Wittenberg Torsten Zugehör, predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič, škof Evangeličanske cerkve AV v Republiki Sloveniji mag. Leon Novak, škof Saške evangeličanske cerkve dr. Johann Schneider, veleposlanica RS v Berlinu dr. Ana Polak Petrič, koordinator projekta postavitve spominskih plošč dr. Luka Ilić, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar Matjaž Gruden, podžupanja Mestne občine Krško Ivanka Černelič Jurečič ter dr. Thomas Richard iz Rotary kluba Wittenberg.

Zugehör je dejal, da jim je v posebno čast, da lahko na dogodku gostijo toliko ljudi iz Slovenije, na čelu s predsednico DZ, ki si je kljub številnim obveznostim vzela čas in samo zaradi tega dogodka pripotovala v Nemčijo, kar po njegovem kaže na dobro sodelovanje Slovenije in Nemčije ter tudi na to, da obe državi reformaciji dajeta velik pomen. Izrazil je veselje, da s tem dnem uradno izpostavljajo še dve veliki osebnosti iz evropske zgodovine reformacije. Bohoriča in Dalmatina je kot pionirja protestantskega gibanja na Slovenskem primerjal z nemškima reformatorjema Martinom Lutrom in Philippom Melanchthonom (Lutrovim najbližjim sodelavcem in idejnim vodjo protestantizma po Lutru, op. p.), rekoč, da se je Bohorič oz. »Melanchthon Slovenije«, kot ga je poimenoval, zapisal v zgodovino kot avtor prve slovnice v slovenskem jeziku, Dalmatin pa kot tisti, ki je s prvim prevodom Biblije v slovenščino standardiziral slovenski pisni jezik. Župan Wittenberga (uradno se mesto imenuje Lutherstadt Wittenberg) je še izrazil željo po poglobitvi odnosov med obema državama in razvoju še tesnejšega prijateljstva med udeleženimi.

Klakočar Zupančič: Bohorič in Dalmatin sta slovenski jezik postavila ob bok jezikom tedanjih velikih narodov

Predsednica DZ RS Klakočar Zupančič je naprej v slovenščini, nato pa še v nemščini med drugim poudarila pomen del Dalmatina in Bohoriča ter slovenske reformacije k ohranjanju slovenskega jezika in slovenstva nasploh ter k širjenju protestantizma v Sloveniji. »Tu, v Wittenbergu, sta slovenski jezik, najbolj združevalno prvino naše nacionalne identitete, postavila ob bok jezikom tedanjih velikih narodov in temelje slovenstva gradila ne le na stvarnem, ampak tudi na kulturnem in duhovnem področju,« je izjavila in dodala, da sta po Trubarju Dalmatin in Bohorič postavila temelje slovenskega knjižnega jezika ter zagotovila ohranitev slovenščine za prihodnje generacije. »Dalmatin je s svojim prevodom ustvaril delo vrhunske in trajne literarne vrednosti, po katerem so se zgledovali še naslednja stoletja, slovenščina pa je postala 15. svetovni jezik s prevodom celotnega Svetega pisma v knjižni obliki. Tudi pomen Bohoričeve slovnice je bil simbolen. Slovenščina je z njo postala 9. tedanji ljudski jezik s sodobno slovnico, kar je tudi z današnjega vidika ogromen in prelomen dosežek, saj je okrepil jezikovno samozavest našega prostora,« je še izpostavila Klakočar Zupančič. Zahvalila se je vsem, ki so omogočili postavitev obeležij velikim možem naše preteklosti, in vsem, ki negujejo izročilo reformatorjev, ki so opozarjali na krizo moralnih in kulturnih vrednot ter klicali k prenovi duhovnega življenja in družbe. »Njihovo izročilo je tudi danes še kako aktualno, zavezuje nas k preseganju meja lastnega jezika, povezovanju in združevanju ter iskanju resnice, pravičnosti in dostojanstva,« je zaključila svoj nagovor.

Evangeličanski škof Novak je poudaril, da so reformatorji 16. stoletja cenili svoj materni jezik, k ustvarjanju jih je poleg močne vere vodila tudi domovinska ljubezen. »Za Adama Bohoriča, utemeljitelja slovenske slovnice 16. stoletja, je ’beseda ogledalo duše’. Za Jurija Dalmatina, prevajalca celotnega Svetega pisma v slovenščino, pa ’ni mogočnejše in plemenitejše stvari ali dela na človeku kakor jezik’,« je izpostavil in dodal, da je tudi po njuni zaslugi jezik preživel stoletja. Po njegovih besedah sta spominski plošči »nemi priči njune znanstvene izobrazbe, dejavnosti in dela v korist Slovencev pa tudi mnogih drugih«.

Slovenska veleposlanica Polak Petrič je povedala, da so dosežki Bohoriča in Dalmatina ter njunih sopotnikov slovenski narod v 16. stoletju povzdignili med napredne in moderne evropske narode. Praznovanje dosežkov slovenskega protestantskega gibanja po njenem prepričanju za Slovenijo pomeni več kot le nizanje del njegovih začetnikov: »Pomeni praznovanje slovenstva, slovenskega jezika in konec koncev samostojne in neodvisne slovenske države.« Ob tej priložnosti se je zahvalila Evangeličanski cerkvi v Sloveniji, Rotary klubu, Slovenskemu protestantskemu društvu Primož Trubar, Mestni občini Krško, dr. Iliću in vsem posameznikom, ki so omogočili, »da bosta dve veliki slovenski imeni, Dalmatin in Bohorič, za vedno zapisani v evropsko zgodovino reformacije v njenem začetku in središču prav tu v mestu Wittenberg«.

Ilić je pojasnil, da sta se prva slovenska slovnica in prvi prevod Biblije natisnila v Nemčiji zato, ker v domovini njunih avtorjev takrat edina protestantska tiskarna v Ljubljani zaradi nasprotovanja katoličanov ni več delovala. Začetek tiskanja obeh zgodovinskih del je bil sicer že leta 1983, ko sta Bohorič in Dalmatin potrebovala kar 40 dni, da sta prišla iz Ljubljane v Wittenberg, ki ima torej zaradi tiskanja obeh knjig posebno povezavo s Slovenijo.

Predsednik slovenskega protestantskega društva Gruden se je zahvalil za prijazen sprejem ter izkazano spoštovanje in ohranjanje spomina na velika reformacijska pisca Dalmatina in Bohoriča. »Reformacija je Slovence naučila brati, pisati, peti in moliti slovensko in to je zdaj naša stoletna pravica, je naša zgodovinska izkaznica v pripadnosti srednjeevropskemu duhovnemu prostoru,« je dejal in še omenil, da so med uradna evropska luteranska mesta vključena tudi slovenski Rašica, Puconci in Ljubljana.

Podžupanjino povabilo v Krško

Krška podžupanja Černelič Jurečič je poudarila, da sta učitelj Adam Bohorič in njegov učenec Jurij Dalmatin »uresničila svoje sanje in zaključila najpomembnejši nalogi. Slovenska Biblija je od tu odšla v naše dežele, njuno izjemno delo pa je neizbrisno.« Dodala je, da so v mestni občini Krško ponosni, da osnovna šola v Krškem nosi ime Jurija Dalmatina, z imenom Adama Bohoriča je poimenovana osnovna šola v Brestanici, na obeh bregovih reke Save, ki ju je povezovala, pa se ju spominjajo tudi s podobami v mestnih parkih. »Nista in ne bosta pozabljena. Prijazno vabljeni v Krško. V mestu, polnem energije in ponosa, ste vedno dobrodošli,« je sklenila.

Program, ki je bil glasbeno obogaten z nastopom mlade violončelistke in študentke na Univerzi v Berlinu Sofie Grassi, je povezovala jezikoslovka dr. Klaudija Sedar. Še pred slovesnostjo se je predsednica DZ v Lutrovi sobi v hotelu Soibelmanns Best Western ob županovem sprejemu vpisala v wittenberško zlato knjigo, po slovesnosti pa je v hotelski dvorani Melanchthon ob prisotnosti predsednice DZ in veleposlanice potekal še program, v sklopu katerega je predsednica Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar – podružnice Posavje Alenka Černelič Krošelj spregovorila o protestantski kulturni dediščini v Posavju, Klaudija Sedar pa o slovenskih reformatorjih v Wittenbergu.

Ogled Nürnberga, Wittenberga in Eislebna

Udeleženci strokovne ekskurzije so si v treh dneh ogledali ter odkrivali zgodovinske in druge znamenitosti treh nemških mest. Še pred prihodom in nastanitvijo v Wittenbergu so se ustavili v Nürnbergu, rojstnem mestu nemške renesanse, kjer so si ogledali najpomembnejše znamenitosti in hišo najpomembnejšega nemškega renesančnega umetnika Albrechta Dürerja. Po obilnem poznem kosilu so se odpeljali naprej proti Wittenbergu, četrtem največjem mestu v deželi Saška-Anhalt, ki leži ob reki Elbi, 60 kilometrov severno od Leipziga in 90 kilometrov jugozahodno od Berlina, ter ima nekaj manj kot 50 tisoč prebivalcev. Tam so si med drugim ogledali Grajsko cerkev z vrati, na katerih je napisanih 95 Lutrovih tez (vrata niso več originalna, saj je bila prejšnja cerkev požgana), ter se fotografirali na mestnem trgu, kjer stojita kipa Lutra in Melanchthona. Dan v tem mestu so zaključili s posebno večerjo z jedmi iz časa Martina Lutra. Tretji in hkrati zadnji dan so se na poti domov ustavili v mestecu Lutherstadt Eisleben, kjer se je Luter (1483–1546) rodil in umrl. Ogledali so si njegovo rojstno hišo in muzej ter ostale znamenitosti tega slikovitega mesteca, ki je od leta 1996 na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Nato so se polni doživetij in nepozabnih spominov odpravili proti domovini.

Potovanja v Nemčijo, ki so ga soorganizirali Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar – podružnica Posavje, Kulturni dom Krško, Posavski muzej Brežice in Mestna občina Krško v sodelovanju s turistično agencijo Maona, so se udeležili: Ivanka Černelič Jurečič (MO Krško), Alenka Černelič Krošelj, Mihaela Kovačič, Anja Zagode, Jelena Kostevc, Maruša Erpič in Boštjan Kolar (vsi PMB), Darja Planinc in Simona Stipič (obe KDK), Urška Lobnikar Paunović, Polona Brenčič, Urška Šoštar in Milena Vodopivec (vse Valvasorjeva knjižnica Krško), Valentina Gerjevič, Antonija Glas Smodič, Tanja Štokar, Metka Štih in Bernarda Kunej (vse OŠ Jurija Dalmatina Krško), Sonja Levičar, Lea Habinc, Matjaž in Urška Gruden, Jože in Tončka Završnik, Judka in Miro Belaj (vsi SPD Primož Trubar), Drago Cenčič, Davor Lipej in Rok Retelj (Posavski obzornik). Za profesionalno in strokovno vodenje sta poskrbela turistična vodnica Polona Senčar in strokovni vodnik dr. Vincenc Rajšp, za varno vožnjo, ki je bila v eno stran dolga približno tisoč kilometrov, pa sta poskrbela šoferja Boštjan Oset in Miha Krušič (avtobusni prevoznik Street tour d.o.o.).



R. R., foto: R. R. in D. L.

#povezujemoposavje