Časopis za pokrajino Posavje
13.07.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Tudi umetnost se vrača – v Kostanjevici razstavlja Tina Mohorović

Objavljeno: Sreda, 20.05.2020    Rubrika: KULTURA Redakcija
GBJ Kostanjevica-Lamutov likovni salon-razstava Tina Mohorović-Prestopanja (18)

Kustosinja Kristina T. Simončič ob grafikah Mohorovićeve

Počasi in postopoma oživljajo tudi kulturne ustanove in razstavišča. V Lamutovem likovnem salonu, enem od razstavišč Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, je tako od 19. maja do 21. junija na ogled razstava novomeške umetnice Tine Mohorović "Prestopanja / Crossings".

Novo razstavno sezono, ki se je zaradi epidemije koronavirusa in posledičnega skoraj dvomesečnega zaprtja kulturnih ustanov začela malo kasneje, kot je bilo sprva načrtovano, so v kostanjeviški galeriji odprli z razstavo mlade novomeške umetnice Tine Mohorović z naslovom Prestopanja. Na njej umetnica predstavlja svoje tri najnovejše cikle oz. dela, ki so nastala od leta 2018 do začetka letošnjega leta. Razstavljena sta dva cikla grafik, Anonimi in  Prestopanja, ter cikel risb z naslovom Kostenje, skupno je razstavljenih 27 del.

GBJ Kostanjevica-Lamutov likovni salon-razstava Tina Mohorović-Prestopanja (2)

Razstava je na ogled v Lamutovem likovnem salonu.

»V prvem ciklu Anonimi je umetnica raziskovala odnos posameznika z zunanjim svetom in drugim posameznikom, brezimnost in odtujenost, kar je zelo aktualna tema tudi v današnjem času,« pojasnjuje kustosinja razstave Kristina T. Simončič. »V drugem ciklu Prestopanja pa je uporabila iste grafične plošče kot v predhodnem ciklu, a jih je obdelala z drugo tehniko – v prvem uporabila jedkanico, v drugem pa visoko jedkanico, s čimer je dobila negative oz. nasprotne osvetlitve, hkrati pa je izpostavila le določene detajle in iz njih sestavila povsem nove kompozicije,« nadaljuje kustosinja.
GBJ Kostanjevica-Lamutov likovni salon-razstava Tina Mohorović-Prestopanja (7)

Umetnica razstavlja 27 grafik in risb.

S tem je umetnica prestopila v notranji, čustveni svet posameznika oz. raziskovala odnos človeka samega s sabo pa tudi omejenost oz. odsotnost gibanja, kar je prav tako aktualna tema. Prizori delujejo kot kadri z gledališkega odra, kar se navezuje z drugim delom njenega dela, to je scenografijo. V zadnjem ciklu pa je šla z risbami še globlje, 'do kosti', zato ga je poimenovala Kostenje. »Fascinirajo jo kosti, ki so hkrati trdne in krhke, podobno kot papir, ki pod prešo zdrži ogromen pritisk, hkrati pa ha zelo lahko strgamo. Znotraj imaginarnih kosti, mišic in sklepov dodaja svoje zgodbe in fantazijske svetove,« še nadaljuje Simončičeva. Odprtje razstave Mohorovićeve je bilo sicer načrtovano že konec marca.

Tina Mohorović se je rodila leta 1988 v Novem mestu. Leta 2012 je diplomirala je na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani iz področja grafike globokega tiska. V letih 2009-2012 je bila asistentka pri predmetu Grafika II pod mentorstvom prof. Bojana Kovačiča. Leta 2016 je končala podiplomski študij scenskega oblikovanja – smer scenografija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Istega leta je prejela študentsko Prešernovo nagrado za scenografijo. Je zunanja sodelavka in mentorica šole grafike globokega tiska v Narodni galeriji. Kot samozaposlena v kulturi deluje na področju scenografije in grafike ter razstavlja tako v Sloveniji kot v tujini. Je članica ZDSLU in DLUD. Trenutno živi in dela v Izoli.

Postopoma bodo v kostanjeviški galeriji zapolnili tudi ostala razstavišča. V novih razstavnih prostorih že postavljajo gostujočo razstavo Osamljenosti iz murskosoboške galerije, kjer bo na ogled pregled prekmurske umetnosti, ki se dotika naslovne teme. Otvoritev razstave je predvidena za petek, 29. maja. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo lahko v Kostanjevico iz Italije pripeljali dela umetnika Armanda Marocca, ki bodo razstavljena v lapidariju, v nekdanji samostanski cerkvi pa načrtujejo razstavo Stanja bosansko-hercegovskega umetnika Slobodana Vidovića. V načrtu je tudi nova postavitev v Grafičnem kabinetu Bogdana Borčića. »Od začetka meseca smo ponovno odprti, obisk se počasi povečuje, pogrešamo predvsem organizirane skupine, od šolarjev do upokojencev. Sicer pa bomo predvidoma izvedli vse načrtovane razstave, le njihovi termini bodo seveda malo zamaknjeni,« zaključi kustosinja Simončičeva.

P. P.
 
« Nazaj na seznam