Umetnine v čipki

Izdelovanje različnih izdelkov, ki jih krasi čipka, bi lahko imenovali igra spretnih prstov in takšni igri se z veseljem prepušča Tina Železnik z Vrha pri Boštanju, ki vodi tudi sevniško klekljarsko skupino Bucike. S križanjem in sukanjem tankih niti, navitih na posebno oblikovane lesene palčke (kleklje), ustvarja različne čipkarske vzorce, ki so zanimiv in unikaten modni dodatek oblačilu ali razkošen nakit v obliki ogrlice, zapestnice in uhanov.

Izdelovanju čipk se je Tina Železnik začela posvečati pred dobrim desetletjem, ko je za rojstni dan prejela komplet pripomočkov za klekljanje – blazino, ki jo klekljarice imenujejo bula, pleteno košaro, ki se prilega blazini, kleklje, sukanec, bucike, kvačko in vzorec čipke na papirju. Praktičnemu darilu so bile dodatne še začetne učne ure iz osnov klekljanja, pri katerih se je naučila osnovnih premikov niti. »S pomočjo klekljev, ki jih imamo pritrjene na blazini, sukamo in križamo niti skozi različne kombinacije, tako da potem nastajajo različni vzorci čipk,« opisuje sogovornica začetke ustvarjalne ročnodelske umetniške poti, ki jo je nato vodila h klekljarski skupini Kitice iz Hiše generacij v Laškem. »Pridobljeno osnovno znanje sem nadgrajevala še z dodatnimi izobraževanji in pred štirimi leti sem na Gimnaziji Jurija Vege v Idriji, kjer je zibelka slovenske čipkarske tradicije, uspešno opravila tudi preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije klekljar/klekljarica. Na to sem zelo ponosna, saj sem štiri leta veliko ur posvetila raznim klekljarskim tehnikam in njihovim pravilnim izvedbam. V letošnjem letu mi je uspelo pridobiti še certifikat osnovne stopnje z geografskim poreklom blaga z imenom Idrijska čipka,« pripoveduje sogovornica, ki ji je v posebno veselje ustvarjati nakit s čipko, kjer je vsak izdelek posebna zgodba o prepletanju enobarvnih in večbarvnih niti v različnih tehnikah. »Klekljanje je postalo moj način življenja, navdih in izziv v uresničevanju različnih idej. Čipka spreminja moj način gledanja na stvari okrog mene – skušam razumeti, dojeti, kako pomembna je preteklost in dragocena sedanjost, ki vodi v nove, neznane svetove raziskovanja bogastva izražanja s tankimi nitmi,« poudari pomen izdelovanja čipk in doda, da z zanimanjem spremlja tudi svetovne trende ter uporabo čipke v modnem svetu.

KLEKLJARSKA SKUPINA BUCIKE

V nadaljevanju predstavi še sevniško klekljarsko skupino Bucike, ki je nastala iz želje po prenašanju ter širjenju klekljarskega znanja. »Naši prvi skupni koraki, prvi obrati klekljev, so bili skromni, a pridno smo delali in naš trud ter vztrajnost so dajali sadove. Željni napredovanja smo spoznavali in usvajali nove klekljarske tehnike, uresničevali ideje ter se veselili izdelkov, s katerimi se vsako leto ob sevniškem občinskem prazniku predstavimo tudi v Mosconovi galeriji na sevniškem gradu. Žal je za letošnji november načrtovana razstava zaradi aktualnih razmer odpadla, nas pa kljub temu veseli, da smo lahko v sodelovanju s Knjižnico Sevnica dali na ogled nekaj naših izdelkov iz preteklih let,« se odvija pogovor, v katerega sogovornica vplete še sodelovanja pri klekljarskih projektih ostalih klekljarskih skupin po Sloveniji ter obudi spomin na klekljarsko tekmovanju v Žireh, kjer so sevniške Bucike že dvakrat osvojile prvo in enkrat tretje mesto. »V sevniški klekljarski skupini, ki že dobro desetletje deluje pod okriljem Družinskega inštituta Zaupanje, ustvarjamo klasično čipko in prosti slog, veliko se poigravamo tudi z drugimi materiali. Sama že od samega začetka rada združujem čipko s polimerno glino, z aluminijasto žico, prejo … In bolj ko ustvarjam v prostem slogu, bolj se zavedam, kako pomembne so dobro usvojene klekljarske osnove,« še razkrije in doda, da skupina vsako leto v svojo sredino z veseljem sprejme nove članice in veseli jih, da se njihovo poslanstvo (ohranjanje dragocene kulturne dediščine) uspešno širi, saj Bucike željo po klekljarskem ustvarjanju vneto prenašajo tudi na mlajše rodove. »Sodelovanje z boštanjsko in sevniško osnovno šolo, kjer imamo klekljarski krožek, poteka odlično. Zelo lepo so nas sprejeli in to nam veliko pomeni, še posebej pa nas navdušuje veliko zanimanje otrok za klekljarsko obrt,« pove mentorica in vodja Bucik ter doda, da jim je dodatno spodbudo prineslo lanskoletno priznanje slovenske nacionalne komisije za Unesco, ki je skupini podelila častni znak Unesca za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine, kamor je vpisano tudi klekljanje čipk v Sloveniji. »Želja je še veliko in verjamem, da jih bomo uresničili ter za seboj puščali dobro sled, po kateri bodo z veseljem hodile tudi mlajše generacije,« zaključi pripoved Tina Železnik, ki je našla v klekljanju nešteto možnosti za oblikovanje ter uresničevanje različnih lastnih idej tudi v kombinaciji z drugimi materiali, kar daje čipki nove ustvarjalne možnosti in posebno plemenitost.

Smilja Radi, foto: osebni arhiv T. Železnik

Članek je bil objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik 23. decembra 2020.

#povezujemoposavje