»Umetnost mora biti človekova potreba ...«

Sinoči se je v Kulturnem domu Krško v organizaciji Zveze kulturnih društev Krško (ZKD), krške Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti ter Mestne občine (MO) zvrstila proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Na slovesnosti, na kateri je bilo ustvarjalcem za vidne dosežke na kulturnem področju podeljenih 14 bronastih in štiri srebrne Prešernove plakete, je spremljajoči kulturni program izvedel Policijski orkester, letošnji slavnostni govornik pa je bil režiser in scenarist Damjan Kozole.

Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo interakcijo z drugimi, komunikacijo v različnih jezikih in vrstah sporazumevanja, predvsem pa povezovanje, je dejal v uvodnem nagovoru zbranim obiskovalcem proslave in kulturnim ustvarjalcem predsednik ZKD Uroš Brezovšek: »Ni lepšega, kot stati na odru in uživati odzivnost publike, spremljati obiskovalce razstav, ki komentirajo tvoje razstavljeno delo ali prebrati oceno tvojega ustvarjanja v reviji, časopisu, obrazložitvi žirije,« župan MO Krško Janez Kerin pa je poudaril, da se ob kulturnem prazniku zavedamo, da kultura ni le nekaj, kar opazujemo od daleč, temveč je del naše identitete in spodbuda za podporo kulturi v prihodnosti. »Skupaj lahko ustvarimo okolje, kjer se umetnost in kultura razvijata, kjer se mladi talenti lahko uveljavljajo in kjer se spoštujejo vse oblike ustvarjalnosti.« Zbranim, v prvi vrsti pa letošnjim Prešernovim nagrajencem, za katere je pripravil sprejem že pred uradnim delom proslave, pa je dejal, da lahko njihovo ustvarjanje služi vsem v navdih: »Z vzornim sodelovanjem in ustvarjalno energijo dokazujete, da je to prava pot rastoče in razvijajoče se družbe,« pri čemer je še izpostavil, da kakovost življenja v občini raste tudi zaradi njihovega kulturnega ustvarjanja.«

K slavnostni besedi so letos soorganizatorji kulturne proslave povabili krškega rojaka, režiserja in scenarista Damjana Kozoleta, ki je do sedaj posnel že več 30 celovečernih ter dokumentarnih filmov in za svoj ustvarjalni opus prejel že več kot 40 prestižnih nagrad na domačih in tujih filmskih festivalih. Kozole je uvodoma poudaril, da se, kljub temu da se je iz Krškega odselil leta 1984, še vedno počuti kot Krčan, saj je v tem mestu preživel mladost, se formiral, v njem posnel dva najbolj odmevna celovečerna filma in ima tu še vedno sorodnike. Lepi spomini ga vežejo tudi na samo dvorano kulturnega doma, v kateri je obiskoval kino predstave in prireditve, pred dobrimi desetimi je v njej režiral tudi osrednjo slovensko proslavo v počastitev dneva reformacije, za umetnost in kulturo pa dejal, da sta kot zrak: »Umetnost nam pomaga razumeti stvarnost in osmisliti prihodnost. Umetnost mora biti človekova potreba, kot je bila že od pračloveka dalje,« in pozval prisotne, da obiskujejo razstave, gledališke in kino predstave, kino, berejo dobre knjige predvsem slovenskih avtorjev, kupujejo slike, grafike in kipce kakovostnih in živih avtorjev: »Ti potrebujejo vaše občudovanje in pomoč, ne mrtvi umetniki. In mislim, da je 8. februar v resnici impulz, ki nas mora še dodatno spodbuditi, da živimo kulturo celo leto.« Ob tem je še med drugim poudaril, da imam Krško dobro razvito kulturno infrastrukturo in razvejano ljubiteljsko kulturo in da ni le širše poznano po jedrski elektrarni, temveč se ga v umetniških krogih, v katerih se giblje, povezuje tudi s filmom: »V bližini hotela so nastali zametki nečesa, kar se imenuje filmska produkcija, ki uči mlade, kako se delajo filmi. V Krškem imamo tako rekoč šolo filma, sem prihajajo priznani režiserji, uspešni slovenski in tuji mentorji in tudi sam sodelujem z njimi.« Na tem mestu je izpostavil tri Krčane, ki so se uveljavili v slovenskem in mednarodnem prostoru, režiserja in režiserko Žigo Divjaka in Katarino Rešek - Kukla ter montažerja in profesorja na AGRFT Matica Drakulića: »Neverjetno število uspešnih ljudi za tako majhno mesto, in vsi so pot začeli v Luksuz produkciji Krško. S tem Krško postaja poleg Ljubljane, v kateri so hočeš nočeš skoncentrirane vse institucije, na račun Luksuz produkcije generator in center slovenskega filma. Zgodba o Luksuz produkciji je zgodba o tem, kaj vse je mogoče, če imaš dobro idejo, vztrajnost, pogum. Želim si, da bi bilo mogoče Krško v prihodnje še večkrat slišati v besednih zvezah, povezanih z umetnostjo.«

14 bronastih, štirje srebrni Prešernovi nagrajenci

V nadaljevanju sta Uroš Brezovšek in Janez Kerin podelila 18 Prešernovih plaket. Bronaste Prešernove plakete so prejeli: Kristina Virant Krmelj za angažiranje na gledališkem področju (KD Svoboda Brestanica), Milena Mraović za likovno ustvarjanje in prejetih vrsto priznanj na različnih razstavah (Društvo likovnikov Krško OKO), Tone Troha za več kot 40 let igranja v Pihalnem orkestru Krško in Big bandu Krško (Big band Krško), Mateja Gačnik Miklavž za ustvarjena dela na področju likovne, fotografske, video in filmske umetnosti (KUD Liber Krško); Gašper Rodman za dolgoletno tehnično podporo in ostalo angažiranje pri dramskih predstavah, Dimitrij Sobotič (v odsotnosti) pri aktivnostih folklorne skupine in za mentorstvo mladim plesalcem folklorne sekcije DKD Svoboda in Karmen Perme za pevske nastope, interpretacije proznih in poetičnih tekstov in uprizorjene gledališke vloge (vsi DKD Svoboda Senovo); Nina Babič za vrsto odigranih gledaliških likov v dramski sekciji, Slavica Koprivnik za ustvarjanje in aktivno vlogo in mentorstvo v ročnodelski sekciji, Anton Hruševar za fotografsko in video dokumentiranje prireditev v društvu in izven njega in Gašper Marinčič (v odsotnosti) za tehnične izvedbe in druga dela pri organizaciji prireditev (vsi KD Leskovec pri Krškem) ter Eva Rolih (v odsotnosti) za pomoč pri ustvarjanju gledaliških predstav in režiji, Jasmina Sanda (v odsotnosti) za vodenje predstav, promocije sekcije društva in povezovanje članov ter Klemen Štih za prizadevno delo pri soustvarjanju in izvedbi predstav ter za vodenje tehnične ekipe (vsi zadnje navedeni Društvo Mali Petelin, Mali Kamen).

Srebrne Prešernove plakete so prejeli Uroš Brezovšek (KD Svoboda Brestanica), Branka Benje (Društvo likovnikov Krško OKO), Marjan Starc (Big band Krško) in v odsotnosti Rok Sanda (Društvo Mali Petelin, Mali Kamen). Benje likovno ustvarja od leta 2004 dalje, leta 2011 pa se je pridružila Društvu likovnikov Krško OKO, ki ga od leta 2016 dalje tudi vodi kot predsednica. Kot ustvarjalka je do sedaj sodelovala pri več kot 100 skupinskih kiparskih in slikarskih razstavah, se petkrat samostojno predstavila z razstavo unikatne keramike, velik izziv pa ji predstavlja oblikovanje namiznih svetilk, ki jih je poimenovala ’Lučke’. Leta 2020 je prejela zlato priznanje na republiški tematski razstavi v organizaciji JSKD na temo Oblo in oglato, za ustvarjanje unikatne keramike pa je leta 2010 prejela tudi certifikat Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

Marjan Starc je svojo glasbeno pot začel kot učenec trobente pri prof. Dragu Gradišku in se leta 1984 vključil v Pihalni orkester Djuro Salaj, danes Pihalni orkester Krško. Kot uspešen trobentač je kmalu postal tudi član Bbig banda, ki je deloval v okviru orkestra, leta 1993 pa je postal tudi član tedaj ustanovljenega Simfoničnega orkestra GŠ Krško. Kot član komornih zasedb Pihalnega orkestra Krško in kot solist v vseh treh zasedbah je tako na nastopih kot tekmovanjih prispeval k največjih dosežkom domčaih orkestrov na nastopih v Slovenijiin tudi v tujini, med katerimi izpostavljamo srebrno priznanje pihalnega orkestra na svetovnem prvenstvu v Španiji in zlato plaketo na mednarodnem tekmovanju na Nizozemskem, pri projektih Big banda Krško All stars in in Depeched ter pri glasbeni drami simfoničnega orkestra GŠ Vražje dekle.

Uroš Brezovšek je že kot mladenič kazal ljubezen do slovenske besede in na nastopih navduševal občinstvo z interpretacijami poezije in proze, za čistost slovenskega jezika pa je navduševal učence tudi kot učitelj na Srednji šoli Krško, blanški osnovni šoli in kot mentor prostovoljcev ter programov Zveze prijateljev mladine Krško. Član KD Svoboda Brestanica je postal že v gimnazijskih časih in na odrskih deskah prepričljivo upodobil vrsto vlog, med drugim v celovečernih igrah Pacienti, Ti nori tenorji, Dama iz Maxima in nenazadnje Notburga. Sodeloval je v dramatizacijah dogodkov iz bogate preteklosti Rajhenburga, kot so Rajhenburški rebeli, Začetki šolstva, Špičasta sprava, predstavil pa se je tudi v vlogi Adama Bohoriča v filmu, ki ga je društvo posnelo ob Bohoričevi 500-letnici rojstva. Obenem je tudi član Mešanega pevskega zbora Viva Brežice od njegove ustanovitve dalje. Leta 2015 je bil Brezovšek izvoljen za podpredsednika, leta 2016 pa za predsednika Zveze kulturnih društev Krško.

Pisatelj in režiser Rok Sanda se je srečal z gledališčem že v rani mladosti na Senovem, leta 2014 pa s somišljeniki ustanovil Društvo Mali petelin, v katerem ustvarjajo lastno produkcijo gledaliških iger in filma. Kot režiser, pisatelj in scenarist se je podpisal pod vse produkcije društva; od inovativnih filmskih projektov, kratkega filma iz leta 2014 Gastarbeiter do vrste izvrstnih gledaliških predstav, kot je komedija in farsa z naslovom Ograja iz leta 2023. S predstavami je gostoval na številnih odrih po Sloveniji. Prvi resnejši preboj je Sanda dosegel leta 2016 s svojo drugo gledališko režijo Ikarus, ki je bila nagrajena z Matičkom za najboljšo predstavo na 55. Linhartovem srečanju, sledila je nominacija za Grumovo nagrado z istoimenskim dramskim besedilom leta 2017, nakar je prejel novo nagrado za gledališko predstavo Feniks na 56. Linhartovem srečanju. Za svoje ustvarjanje na področju gledališke umetnosti je v letu 2019 prejel zlati znak JSKD Slovenije in posebno priznanje Občine Krško za posebne dosežke.

Odostnim prejemnikom na podelitvi bodo priznanja izročena naknadno. Uradni del programa, po katerem je sledilo tradicionalno druženje obiskovalcev s prejemniki priznanj ob pogostitvi, je povezovala Petra Rep Bunetič, izvrsten instrumentalni program pa je izvedel protokolarni in koncertni Policijski orkester, ki ga od leta 2014 dalje vodi skladatelj in dirigent Nejc Bečan. Orkester v polni zasedbi ali komornih sestavih opravi po 300 nastopov na leto.

B. M.