Časopis za pokrajino Posavje
27.01.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Upajo, da bodo kmalu spet lahko delali 'v živo'

Objavljeno: Torek, 29.12.2020    Rubrika: KULTURA Redakcija
Adam Bohoric_Proste zimske urice o latinskokranjski slovnici_Arcticae horulae succisivae de Latinoca

Adam Bohorič: Proste zimske urice o latinskokranjski slovnici. Arhiv NUK.

V Kulturnem domu Krško, ki je kot del kulturnega sektorja med najbolj prizadetimi v drugem valu epidemije, se zavedajo nove realnosti, ko morajo stik z obiskovalci vzdrževati preko spleta in socialnih omrežij, kar pomeni, da strokovni sodelavci raziskujejo in pripravljajo primerne vsebine in skupaj s tehniki izbirajo primerne formate za spletne predstavitve.

»To ne pomeni, da bomo v prihodnje dogodke, kot je npr. razstava, v celoti prinesli na splet, se pa zavedamo, da se bo treba prilagoditi novi realnosti, vsaj v letu 2021, ki jo vidimo v kombinaciji dogodkov v živo in preko spleta,« ob tem pojasnjuje direktorica osrednje krške kulturne ustanove Darja Planinc.
Muzejski depo

Muzejski depo (foto: arhiv KDK)


Osrednji razstavni projekt na gradu Rajhenburg je razstava Gospodje Rajhenburški

Kar se tiče programa v muzejskih enotah Kulturnega doma Krško, so na gradu Rajhenburg tik pred ponovnim zaprtjem kulturnih ustanov odprli slikarsko razstavo Vladimirja Lebna Iz rok v usta. Ta razstava bo poleg občasne razstave Silvana Omerzuja na ogled zato tudi še v 2021,  kot  tudi vse stalne razstave. Na gradu je bil letos prioritetni projekt postavitev nove stalne razstave Gospodje Rajhenburški, ki jo vodi dr. Helena Rožman. »Pri nastajanju te razstave smo neposredno izkusili, kakšno je zaradi korone stanje po evropskih in tudi nekaterih ameriških muzejih. Večina teh, s katerimi smo pri nastajanju razstave želeli stopiti v stik, je bilo ne le zaprtih za obiskovalce, temveč tudi sicer, zato je bil proces komunikacije in pridobivanja potrebnih podatkov in razstavnih predmetov nekaj časa popolnoma ustavljen ali pa nadvse otežen. Te dni dobivamo še zadnja soglasja, predmete, fotografije,…,« pravi Planinčeva. S to stalno razstavo bo grad pridobil izjemno predstavitev družine Rajhenburških, ki je zaznamovala tako grad, po katerem so dobili ime, kot tudi širši prostor, v katerem si je sprva skromna, nato pa vse mogočnejša in nedvomno ena bolj ambicioznih družin v našem prostoru zagotovila svoje posesti in nepremičnine.

Bohoričeva slovnica, Fran Bonač, spregledane ženske …

V enoti Mestni muzej Krško na odprtje za obiskovalce čaka razstava, ki je del projekta Bohoričevega leta – v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico namreč pripravljajo predstavitev originalne Bohoričeve slovnice. »Ta bo prišla v Krško takoj, ko se muzejske ustanove odprejo za obiskovalce. Zelo si želimo, da bi si razstavo Adam Bohorič: Proste zimske urice o latinskokranjski slovnici ogledalo čim več posavskih osnovnošolcev in dijakov, zato si bomo prizadevali, da bi časovnico, ko bo razstava na ogled, uskladili s časovnico odprtja šol,« pravi sogovornica. V okviru Bohoričevega leta načrtujejo v sodelovanju z ZRC SAZU takoj po odprtju tudi niz strokovnih predavanj, s katerimi želijo osvetlili vlogo in pomen Bohoriča, Dalmatina in nasploh protestantizma na Slovenskem.

Takoj za omenjeno razstavo bo v prostoru krškega muzeja na ogled razstava o Franu Bonaču, ki bi bila v normalnih razmerah sicer že odprta. Tovarna celuloze in papirja, ki jo je v letu 1939 na Vidmu postavil Fran Bonač, je v minulih desetletjih temeljito spremenila prostorsko in gospodarsko podobo Krškega z okolico. Avtorica razstave se bo v razstavi osredotočila predvsem na prvega lastnika tovarne, pokazala pa bo tudi gospodarske in družbene posledice, ki jih je imela ta proizvodnja tako za Krško kot celotno Posavje.
 
Višja kustosinja večino svojega časa preživi v muzejskih depojih pri urejanju dokumentacije, za kar ob rednem programu in delu z obiskovalci običajno zmanjka časa. Komunicira že z avtorjem nove razstave, ki bo umeščena v prostore Galerije Krško takoj, ko bo to mogoče, in pripravlja izbor del Vladimirja Štovička za načrtovano razstavo v prihodnjem letu. V muzeju te dni koordinatorka kulturnih programov zaključuje delo na projektu Spregledana polovica Krškega, kjer so prišli do nabora izjemnih žensk, vrednih spominjanja, v raziskavi so osvetlili njihov prispevek k razvoju Krškega oz. celotne lokalne skupnosti. Preučevanim ženskam bo Občina Krško v letu 2021 postavila simbolična spominska obeležja.

Abonmaji v prilagojeni obliki

Najbolj korenito, poudarja Planinčeva, je epidemija posegla v programe enote Kulturni dom Krško: »Ti namreč praktično v celoti temeljijo na možnosti organiziranja javnih prireditev, ki pa so že dobršen del leta bodisi v celoti prepovedane bodisi bistveno omejene. Tako smo morali predčasno zaključiti vse tri gledališke kot tudi glasbeni abonmajski program. Zaradi zaenkrat še vedno precej nepredvidljivega poteka epidemije načrtujemo, da bi vsi abonmajski programi vsaj v prvi polovici leta 2021 potekali v obliki t. i.  Gledališkega in Koncertnega kluba Kulturnega doma Krško, ki bosta začasno nadomestila 'klasične' abonmaje.«

Potem ko so v tem letu zaključili izgradnjo dvigala in ostala večja vzdrževalna dela, je zaradi neizvajanja dejavnosti neposredno za obiskovalce večina tehničnega osebja na ukrepu čakanju na delo od doma, prihajajo pa v redna dežurstva in preglede stanja po objektih, da so ti v vsakem trenutku pripravljeni na ponovno odprtje, nekaj osebja pa je odsotnega tudi zaradi ukrepa varstvo otrok zaradi šolanja od doma. »Vodstvo zavoda pa skupaj s strokovnimi sodelavci v tem času kreira tekoči program za splet, program dela za prihajajoče leto 2021, zaradi nove realnosti v več različicah. Ob tem moram omeniti razumevanje ustanoviteljice zavoda, Občine Krško, ki v času zaprtja zagotavlja razliko sredstev, ki bi jih sicer za kritje stroškov dela in obratovalnih stroškov zaslužili sami na trgu. Zahvala pa tudi vsem ljubiteljem kulture in umetnosti, ki bi bili v normalnih časih naši obiskovalci, v teh posebnih pa na različne načine ohranjajo stik z nami, tudi s prebiranjem pravkar izdanega stripa o krških reformatorjih, in tako kot mi nestrpno pričakujejo naše ponovno odprtje,« zaključuje Darja Planinc.  

Peter Pavlovič

Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam