Usmeritve, ki obetajo – želja »terena« pa njihovo udejanjanje

V petek, 24. marca, je Ministrstvo za kulturo na gradu Rajhenburg pripravilo enega izmed 12 regijskih posvetov, na katerem so predstavili načrte za spremembo Nacionalnega programa za kulturo.

Kot pričakovano po lanskoletnem burnem spomladanskem dogajanju z resolucijo nacionalnega programa za kulturo in očitki o zastarelosti zapisov se je nova ekipa Ministrstva za kulturo lotila priprave novega programa. Želijo posvetiti več pozornosti področjem, ki naj bi bila v preteklosti zanemarjena, poudariti medresorska sodelovanja – tudi v dobrobit okoljsko bolj osveščene kulture – in uveljavljanje prečnih politik. Nov dokument in akcijski načrt namreč gradijo s ciljem, da bi kultura utrdila svoje mesto v življenju Slovencev kot »temelj družbe enakosti, socialne pravičnosti in trajnostnega razvoja«.

Predstavitev je vodila izkušena Tjaša Pureber, v. d. generalnega direktorja novega Direktorata za razvoj kulturnih politik, osnovne točke nastajajočega dokumenta je predstavil državni sekretar mag. Marko Rusjan, za razjasnitev posameznih točk vizije in odgovore na vprašanja pa so bili zbranim na posvetu na voljo vodja Sektorja za raziskave, razvoj in medpodročno povezovanje in sekretar Tadej Meserko ter svetovalca ministrici dr. Marko Sraka in Kim Komljanec.

Trinajst točk, ki potrebujejo nov veter

Do sedaj prepoznani izzivi so združeni v 13 točk, vsaka pa zajema niz ugotovitev, ki bi jih poenostavljeno povzeli: naša kultura je premalo in nesistematično vpeta v mednarodni prostor, sistemska podpora in predpisi ne sledijo razvoju in potrebam na terenu, prekarnost dela v kulturi, deprofesionalizacija in neenakost spolov naraščajo, javnost ne prepozna v zadostni meri pozitivnih učinkov kulture, kulturna ponudba je preveč centralizirana (in spodbujena) v večjih mestih, manjka celostna strategija medresorskega povezovanja, kultura bi morala konkretno prispevati k zelenemu prehodu družbe, kreativni sektor težko najde izvenproračunske vire za svojo dejavnost, vsesplošna hiperprodukcija izčrpava zaposlene v kulturi, kultura je prepogosto zlorabljena kot instrument politiziranja, širjenje dezinformacij in sovražnega govora se nadaljujeta in vplivata na izvajanje poslanstva in avtonomijo medijev, bistveno premalo pa je tudi povezovanja kulture in s tem sinergije z drugimi področji. Pomemben del novega programa bodo tudi prečne politike, ki dajejo ukrepom širino ter konkretno povezovanje z drugimi ministrstvi in sektorji.

In v odgovor devet strateških ciljev

Reševanja se nameravajo lotiti z devetimi strateškimi cilji, pri katerih so sledili dobrim praksam v tujini in njihovemu uresničevanju skozi različne razpise, združili pa so jih v tri sklope. »Kultura za povezano družbo« poudarja strokovno skrb za varovanje in ohranjanje kulturne dediščine, dosledno rabo slovenskega jezika v javnem prostoru in razvoj slovenščine ter zagotovljeno kulturno raznolikost. »Umetnost in kultura kot javno dobro« za strateški cilj izpostavlja nastanek kakovostne umetnosti in avtonomen sistem ocenjevanja, razvit sistem posredovanja kulturno-umetniških vsebin s celostnim dostopom za širšo javnost ter spodbujanje neodvisnosti in kakovosti medijev. Tretji sklop kulturo postavlja na prvo linijo prizadevanj za okoljsko in socialno odgovornejšo državo – »Kultura za trajnostno prihodnost« vidi kulturo, ki načrtno in aktivno prispeva k zdravju prebivalcev, kulturo, ki prispeva k trajnostnim skupnostim, in kulturo, ki si prizadeva zmanjševati neenakosti v družbi.

Po pripravi programa sledi pisanje akcijskega načrta, uvedli bodo tudi nove spremembe, ki bodo vplivale na samozaposlene v kulturi, spremeniti pa želijo tudi krovni Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Pri »sooblikovanju kulturnega modela prihodnosti« pozivajo tudi ostale, ki sooblikujete področje kulture, da se vključite s svojimi predlogi, začenši z reševanjem spletne ankete do 15. maja na: gov-ankete.si/a/2350.

Želijo si uresničitve zapisanega

Čeprav je bila udeležba na dogodku dokaj skromna, pa so se prisotni Posavke in Posavci potrudili, da so dodali svoj odziv na do sedaj izpostavljena izhodišča. Ta bodo namreč deležna obravnave na preostalih regijskih posvetih in znotraj delovnih skupin, nato pa naj bi se na javnost znova obrnili jeseni.

O posameznih pobudah boste lahko brali tudi v drugih naših prispevkih, a tokrat vsaj na kratko.

Prva je besedo prevzela Darja Planinc, ki je kot direktorica Kulturnega doma Krško nastopala tudi v vlogi gostiteljice ekipe z ministrstva, spregovorila pa v imenu 45 slovenskih kulturnih domov in institucij, ki pogrešajo določene kriterije in merila ministrstva, ki bi jim bila v oporo tako pri delovanju kot različnih financiranjih. Med drugim je opozorila še, da so ravno kulturni domovi tisti, ki samozaposlenim v kulturi in ostalim omogočajo izvajanje dejavnosti v lokalnem prostoru ter da je širina dejavnosti takih zavodov po eni strani sreča za lokalno okolje, po drugi strani pa težava za umeščanje v različne razpise.

Alenka Černelič Krošelj iz Posavskega muzeja Brežice je spregovorila najprej v imenu Združenja zgodovinskih mest Slovenije, nato pa opozorila, kako so različna financiranja med seboj neusklajena tudi na področju dobro delujočih projektov. Na primer projekt Gradovi Posavja se zaradi širine svoje mreže in statusa institucij ne more umestiti v nadaljnje razpise, čeprav je primer zelo dobrega sodelovanja na lokalnem nivoju, ki bi lahko bilo zgled državi, kako je treba medsektorsko sodelovati. Tu bi prišle v poštev omenjene prečne politike, ki jih želi uresničiti ministrstvo.

Glasbenik in dolgoletni občinski svetnik Aleš Suša je pripravil cel seznam predlogov za ministrstvo, na katerem so se znašla tako opozorila glede uničevanja krajine z oglaševalskimi panoji kot vprašanja zadostnega pokrivanja kulture s strani medijev in 'nevključevanja' ministrstva v imenovanja nosilcev funkcij na področju kulture v občinah, kjer bi, po mnenju Suše, ministrstvo moralo imeti besedo. Dotaknil se je tudi profesionalne kulturne produkcije in nujnosti decentralizacije države v smislu kulturne ponudbe, opozoril na staranje članov ljubiteljskih društev in usihanje števila mladih ter nujnost večje podpore delovanjem glasbenih šol. Večina mladih se glasbenega instrumenta 'drži' do konca nižje glasbene šole, nato pa se dosegljivost glasbene vzgoje za mlade zmanjša, pravi. Predlagal je, da izpostave javnih skladov za kulturo pomagajo društvom pri prijavah na razpis in da bi na sploh premislili o podpornem okolju za kulturo na lokalnem nivoju.

Krška podžupanja in kulturna delavka Ivanka Černelič Jurečič se je dotaknila 'vzgoje občinstev', ki jih je omenjala ekipa z ministrstva in opozorila na veliko prisotnost vulgarnosti v dramskih delih, ki gostujejo po Sloveniji, pisateljica in umetnica Stanka Hrastelj je pohvalila namero ministrstva, da končno opazi spregledane samozaposlene v kulturi in opozorila na slab status le-teh v lokalnih okoljih. Prosila je, da se odločevalce za razpise na občinah dodatno izobrazi na temo kulture, ustvarjanja in kulturnega udejstvovanja ter navedla nekaj primerov, ko so angažirani kulturni ustvarjalci izviseli iz skromnega sofinanciranja zaradi sofinanciranja dogodkov, ki bi si lahko za financiranje našli kako drugo področje oziroma razpis, na primer turizem.

Med zanimivimi predlogi sta se oglasila tudi Žiga Kump, koordinator in organizator kulturnih programov pri Kulturnem domu Krško, in Mia Brunej iz nevladne organizacije LIJAmedia. Kump je ponazoril težave s hiperprodukcijo slovenske kulture, ki je bila omenjena večkrat v zvezi s potrebami projektov, in težave, ki jih le-ta predstavlja tako izvajalcem kot organizatorjem dogodkov. Omenil je tudi nedosegljivost raznih izvajalcev nacionalnega nivoja, ki naj bi gostovali, ampak si jih lokalni kulturni domovi zaradi predragih stroškov ne morejo privoščiti. Oglasil se je tudi kot predstavnik ArtKino mreže in podal nekaj pobud, med drugim za boljšo filmsko izobraženost občinstev. Na to točko se je odzvala tudi Brunej in opisala dobre izkušnje z njihovo Filmsko točko, ki je bila v veliko uteho in zavetje tudi mladim priseljencem. Le-ti so novo okolje spoznavali mimo bariere jezika, s pomočjo filma in animacije.

Simona Rožman Strnad, vodja območne izpostave JSKD Brežice, je deloma odgovorila na pobudo Suše s pojasnilom, da so si JSKD-ji po Sloveniji med sabo precej različni in delajo različne stvari. Konkretno v Brežicah nudijo podporo tudi društvom, da pa bi bil zaradi narave njihovega dela in manka osebja prenos prijav na razpise s strani društev na izpostave JSKD v tem trenutku nemogoč. Po Strnad se je na komentar Suše o manku podpore odzvala tudi Andreja Pavlin iz Dobre družbe, stičišča nevladnih organizacij Posavja, in spomnila, da podporo društvom nudijo njihovo stičišče ter da, kot ostali pobudniki pred njo, tudi sami podpirajo debirokratizacijo in poenostavitev postopkov npr. pri prijavah na razpise. 

Razprava naj bi se nadaljevala v naslednjih mesecih, aktivneje pa septembra, ko bodo pripravljeni tudi konkretni ukrepi. Prisotni so se zapletli v pogovor še po dogodku in si zaželeli, da bi končno prišlo do oprijemljivega dokumenta, ki bi olajšal kulturno produkcijo v lokalnem okolju, ga še močneje povezal s središči v državi in tujini ter da bi, končno, od dokumentov in všečnih usmeritev, ki sicer res obetajo moderno in odgovorno kulturno okolje, prešli k dejanjem.

Maruša Mavsar

#povezujemoposavje