V Bistrici ob Sotli počastili 450. obletnico kmečkih uporov

V Bistrici ob Sotli so s pogovornim večerom in otvoritvijo razstave počastili 450. obletnico slovensko-hrvaškega kmečkega upora, ki je epilog na slovenskih tleh doživel prav na njihovem ozemlju, pod kunšperskim gradom.

Na pogovornem večeru, ki so ga Knjižnica Šmarje pri Jelšah in njena enota Bistrica ob Sotli ter Kulturno društvo Bistrica ob Sotli v Galeriji Gabronka pripravili 17. marca, je knjižničarka Irena Černelč gostila zgodovinarko Lucijo Zorenč iz Kozjanskega parka in Andreja Jazbeca iz Turističnega društva Pilštanj.

Lucija Zorenč je uvodoma predstavila dogajanje v 16. stoletju, ki je privedlo do upora, ter opisala potek upora in njegov epilog. Nadaljnji pogovor je tekel o zanesenjakih, ki so pred pol stoletja ob 400. obletnici upora tudi pri nas pripravljali vrsto dogodkov, na katerih so generacije z različnimi aktivnosti, predvsem pa šolska mladina, obudile spomin na ta dogodek. Takrat je Osnovna šola Bistrica ob Sotli celo gostila zaključno proslavo za celotno regijo, na Pilštanju pa so uprizorili predstavo Milenka Straška Ob kamnu, ki jo je zapisal po knjigi Trojno gorje Januša Golca. Prav o tem je tekla tudi beseda z Andrejem Jazbecem, saj so letos v Turističnem društvu Pilštanj, kjer ohranjajo spomin na Pavla Šterca, ključavničarja s Pilštanja, ki je vodil upornike v Kunšperku, poskrbeli za izdajo knjige Trojno gorje v stripu, za kar so se povezali s striparjem Jakobom Klemenčičem. Slednji je skozi ves večer pred obiskovalci na priložnostni tabli risal prizor iz bitke pri Kunšperku.

Pogovorni večer so obogatili tudi z razstavo, pri kateri so moči združili Irena Černelč in dr. Marko Samec iz Knjižnice Šmarje pri Jelšah, Lucija Zorenč iz Kozjanskega parka in Andrej Čepin, predsednik Galerijske sekcije Bistrica ob Sotli. Slednji je odprtje razstave pospremil z nagovorom, v katerem je opisal umetnostna, zgodovinska, literarna, glasbena, filmska in druga dela, katerih motivi opisujejo slovensko-hrvaški kmečki upor. Med drugim je izpostavil, da je tudi domače kulturno društvo pred desetletji še nosilo ime po voditelju upora Iliju Gregoriču, sicer pa so na razstavi predstavili tudi nekaj knjižnih del, skic in likovnih upodobitev bitke, posebno mesto pa so namenili starim predmetom, najdenim na Klestah in v okolici razvalin kunšperskega gradu, ki jih je zbral Davor Malus.

Večer so polepšali člani Dramske sekcije Kulturnega društva Bistrica ob Sotli, ki so predstavili pesem Antona Aškerca Kronanje v Zagrebu, prav tako z glavnim motivom kmečkih uporov.

Pogovorni večer je sicer predstavljal uverturo v proslavitev tega visokega jubileja. V mesecu maju, ob dnevu bistriške šole, načrtujejo še izvedbo interpretativnega pohoda za osnovnošolsko mladino, za kar se bodo povezali s sosednjim Kumrovcem. Dan kasneje, 13. maja, pa bo pod vodstvom Planinske sekcije Bistrica ob Sotli in Turističnega društva Bistrica ob Sotli potekal pohod za vse generacije po poti kmečkih uporov od Pilštanja do Bistrice ob Sotli z družabnim zaključkom pod prireditvenim kozolcem.

E. Š.