Časopis za pokrajino Posavje
30.03.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

V Bistrici ob Sotli praznovali ob pesmih Toneta Pavčka

Objavljeno: Petek, 14.02.2020    Rubrika: KULTURA Redakcija
Kulturni praznik BoS 1

Tone Pavček je pisal tudi otroško in mladinsko poezijo. Kako radi imajo njegova dela otroci, so predstavili recitatorji Ema in Julija, Lucija, Zarja in Bor.

Bistriški kulturniki so z združenimi močmi z ustvarjalci onkraj meja domače občine slovenski praznik kulture obeležili s proslavo, v kateri so skozi recitatorske in glasbene nastope zaobsegli obsežen pesniški opus znamenitega Toneta Pavčka.

Uvodoma je Lenka Černelč v slavnostnem nagovoru predstavila široko paleto kulturnih sestavov, ki se v domačem kraju trudijo ustvarjati bogat kulturni utrip.
 
Obsežen pesniški opus leta 1928 pri Mirni Peči rojenega slovenskega literarnega velikana Toneta Pavčka budi ustvarjalne iskre različnih sestavov, ki delujejo v polju poklicne in ljubiteljske kulture. Pri njegovih delih se je oktobra lani ustavila tudi skupina ljubiteljskih kulturnikov, ustvarjalcev 7. Aškerčevega večera v Podsredi, s katerim oplemenitijo dneve pred osrednjim dogajanjem na tradicionalnem Prazniku kozjanskega jabolka.
Kulturni praznik BoS 5

Matija Drofenik in tenorist Aljaž Božič o poeziji skozi pesem

A kulturnikov, ki prihajajo iz Bistrice ob Sotli in okoliških krajev, to pot ni družil le en večer, pač pa so vsestranskemu Pavčku posvetili tudi proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku v organizaciji Kulturnega društva Bistrica ob Sotli. Na odru bistriške kulturne dvorane so se v poldrugo uro trajajočem programu zvrstile različne skupina recitatorjev, pevcev in igralcev, ki so s Pavčkovimi pesmimi osvetlile tako tisto veselo in radoživo plat življenja, kot tudi valove bolečine, trpljenja in žalosti.
Kulturni praznik BoS 6

Recitatorji Lenka Černeč, Darija Hohnjec, Adrijan Černelč, Valerija Slemenšek in Dušan Andrej Kocman



Slovensko himno odpel Mešani pevski zbor Bistrica ob Sotli, pesnika Toneta Pavčka pa je v nagovoru predstavil župan Franjo Debelak. Izpostavi je, da je Pavček ob svojem bogatem literarnem opusu prispeval tudi pomembno zapuščino na političnem področju, saj je med drugim prebral Majniško deklaracijo, ki je Sloveniji pred samostojnostjo napovedala tudi prihodnost demokracije, političnega pluralizma, blaginjo in spoštovanje človekovih pravic. Dejal je, da se je na poti samostojne države marsikje zataknilo, a da je pomembno, da gradimo strpnost in spoštovanje do vseh, ki gradijo našo skupnost. »Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skrit zaklad. Sreča je, ko se delo dobro opravi in ko imaš nekoga rad,« je uvodoma ponudil Pavčkove preproste rime in obiskovalce povabil na pot okušanja njegove obsežne zapuščine.

Pavčkovo poezijo za otroke so kot recitatorji predstavili mlajši šolarji Eva, Julija, Lucija, Zarja in Bor, pesem »Zvezek z zvezo« je v glasbeni različici, ki jo je priredila Špela Avsenak, ob klavirski spremljavi Matije Drofenika predstavil tenorist Aljaž Božič. Pavčkove pesmi so v nadaljevanju približali učenci Osnovne šole Bistrica ob Sotli, recitatorji Nika in Veronika Gradišek, Andrej Černelč, Žiga Kladošek in Katja Bratuša ter Dušan Andrej Kocman, Adrijan Černelč, Darija Hohnjec, Valerija Slemenšek in Lenka Černelč. Ženski sestav Mešanega pevskega zbora Bistrica ob Sotli je program zaobsegel z nežno pesmijo Ptice.
 
Ponosni so na bogat kulturni utrip v domači občini
Slavnostna govornica prireditve, letošnja prejemnica priznanja šmarske Območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Lenka Černelč, je v nagovoru izpostavila bogato polje kulturnega ustvarjanja različnih sestavov v domači občini. Dotaknila se je kvalitet zborovskega petja, ki jih dosega domači mešani pevski zbor in v preteklosti tudi Vokalna skupina La Vita. Izpostavila je delo skupin ljudskih pevk in pevcev, Etno skupine Nojek, pihalne godbe Orlica, gledališko dejavnost in recitatorstvo, delo galerijske dejavnosti, pa tudi raznovrstne kulturne dogodke, ki jih prirejajo mladinsko društvo, knjižnica, društvo prijateljev mladine in ostala društva, kot tudi posamezniki, kot je denimo domačin Tonči Babič, ki je lani presenetil s svojo obsežno zbirko aforizmov. Kulturni praznik je označila tudi kot priložnost, ko se lahko vprašamo, kako kulturni smo kot narod. Dejala je, da bi bila za majhen kraj, kjer se vsi prebivalci poznajo, velika škoda, če bi opustili pozdravljanje, pozabili na besede prosim, hvala in oprosti. Praznik so v Bistrici ob Sotli zaključili s pogostitvijo in druženjem.

E. Š.
 
 
« Nazaj na seznam