Časopis za pokrajino Posavje
18.08.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

V knjigi Veliki ljudje slovenskega čebelarstva tudi Humek in Valvasor

Objavljeno: Petek, 24.05.2019    Rubrika: KULTURA Redakcija
predstavitev_knjige_veliki_ljudje_slovenskega_cebelarstva (13)

Mag. Tita Porenta (levo) in direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj

V četrtek pod večer je v malem avditoriju Posavskega muzeja Brežice mag. Tita Porenta iz Muzejev radovljiške občine predstavila knjigo Veliki ljudje slovenskega čebelarstva. V njej je predstavljenih 55 najpomembnejših slovenskih čebelarjev in na Slovenskem delujočih strokovnjakov na področju čebelarstva, med njimi tudi Martin Humek in Janez Vajkard Valvasor, ki sta povezana s Posavjem.

Mag. Tita Porenta, avtorica in urednica omenjene knjige, ki je izšla aprila lani v sozaložbi Čebelarske zveze Slovenije (avtorica je članica Komisije za čebelarsko kulturno dediščino) in Muzejev radovljiške občine ob prvi obeležitvi svetovnega dneva čebel, je knjigo predstavila v sklopu 60-letnice Čebelarskega muzeja Radovljica, ki hrani, prikazuje, preučuje in predstavlja bogato dediščino slovenskega čebelarstva ter se že vse od svojega odprtja leta 1959 nahaja v Radovljiški graščini.

predstavitev_knjige_veliki_ljudje_slovenskega_cebelarstva (14)

Avtorica in urednica knjige z odprto stranjo, na kateri je predstavljen Martin Humek

Izpostavila je, da je knjiga napisana bolj kot enciklopedija, saj so o vsakem od 55 čebelarjev in strokovnjakov navedeni biografski podatki in najpomembnejše delo na področju čebelarstva. Povedala je nekaj več o Martinu Humeku, rojenemu leta 1870 v Gradišču pri Raki, ki je na čebelarskem področju znan predvsem kot urednik Slovenskega čebelarja (1919-1924) in kot pisec številnih strokovnih člankov. Bil je tudi čebelarski učitelj, prirejal predavanja in tečaje v ljubljanskem Marijanišču, kjer je dal postaviti čebelnjak, ter bil velik promotor Alberti-Žnideršičevega panja (AŽ-panja). Med letoma 1913 in 1926 je bil podpredsednik Slovenskega čebelarskega društva za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko. Po njegovem posredovanju je ljubljanska podružnica Slovenskega čebelarskega društva poskrbela za prodajo čebelarskih potrebščin. Načrtoval je tudi zgraditev čebelarske šole, toda dlje kot do nakupa zemljišča načrti niso bili izpeljani. S postavitvijo čebelnjaka na šolskem vrtu je za čebelarjenje navduševal zlasti mlade. Ukvarjal se je tudi s sadjarstvom. Umrl je leta 1943 v Ljubljani. V knjigi je omenjen tudi polihistor Janez Vajkard Valvasor (umrl leta 1693 v Krškem) s svojim poročanjem o čebelarstvu v 17. stoletju.

Muzejska sodelavka Stanka Glogovič je na koncu še omenila, da ima čebelarstvo v Posavju zelo bogato tradicijo. Poleg Humeka je bila med pomembnimi čebelarkami v Posavju Minka Zupančič iz Krškega, prva mentorica čebelarskega krožka na OŠ Jurija Dalmatina Krško in soustanoviteljica Čebelarskega društva Krško, za čebelarstvo je med drugim navdušila tudi dr. Janka Božiča, rojenega na Čretežu pri Krškem, ki kot priznani čebelarski strokovnjak predava doma in po svetu. Med čebelarji in čebelarkami v Posavju, ki so začeli čebelariti takoj po drugi svetovni vojni, je bila Stanislava Slava Račič (umrla je 1. februarja letos, stara 99 let), ki se je po zgodnji moževi smrti še vrsto let ukvarjala s čebelarstvom, sama si je postavila dva čebelnjaka (doma v Veliki vasi pri Krškem in na Oštrcu), ob vsem delu s čebelami, kmečkih in gospodinjskih opravilih ter vodenju opekarne se je še izobraževala in izpopolnjevala v čebelarstvu ter prispevala za časopis Slovenski čebelar. Za svoje čebelarsko znanje in delo je prejela odlikovanje reda Antona Janše I. stopnje za posebne zasluge za dvig slovenskega čebelarstva in še vrsto visokih priznanj.

Sinočnji dogodek, ki ga je sicer zaznamoval zelo skromen obisk, je bil posvečen 20. maju, ko praznujemo svetovni dan čebel, in je del praznovanja 70-letnice Posavskega muzeja Brežice, katere osrednja slovesnost bo 26. junija ob 11.00.

R. R.
« Nazaj na seznam
»