Časopis za pokrajino Posavje
25.09.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

V kostanjeviški galeriji je na ogled retrospektiva Silvana Omerzuja

Objavljeno: Sobota, 12.09.2020    Rubrika: KULTURA Redakcija
gbj-omerzu (46)

Značilna Omerzujeva inštalacija mehaniziranih oz. avtomatiziranih lutk

V Galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki so sinoči, 11. septembra, v razstavišču v zahodnem traktu odprli  pregledno razstavo Silvana Omerzuja. Del razstave bo na ogled tudi na gradu Rajhenburg v Brestanici, umetnikovem rojstnem kraju, tam bo odprtje v petek, 18. septembra.

Pregledna razstava v Galeriji Božidar Jakac in na gradu Rajhenburg, enoti Kulturnega doma Krško, prikazuje pregled ustvarjalnega dela likovnega umetnika, gledališkega režiserja in lutkarja Silvana Omerzuja. Predstavljen je skrbno izbran nabor najrazličnejših del, od risbe in slike, senčne podobe, kinetične skulpture, prostorske instalacije, do scenografije in lutke, ki so nastala v preteklih 30 letih. Na ogled bo do 8. februarja naslednje leto. Omerzu se je sicer leta 2006 v nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac že predstavil na samostojni razstavi Solze.
gbj-omerzu (13)

Silvan Omerzu z ženo


 
Vsestranski umetnik

Ustvarjalno pot Silvana Omerzuja zaznamuje izrazita interdisciplinarnost, saj se kot ustvarjalec ni nikdar zavezal eni sami umetniški disciplini ali mediju, marveč je hkrati deloval kot vizualni umetnik, scenograf, lutkar in gledališki režiser. Za njegovo umetniško prakse, ki se pojavljajo tako na gledaliških odrih kot v galerijskih prostorih, so značilne kompleksne objektne instalacije, ustvarjene iz lesa in kombinirane z najrazličnejšimi materiali, ki prikazujejo ekspresivne in često groteskne motive, v katerih se odražata subtilna družbena kritika in obešenjaški humor.
gbj-omerzu (29)

Številno občinstvo na otvoritvi

Silvan Omerzu (1955) je po študiju na pedagoški akademiji delal v Lutkovnem gledališču v Ljubljani, nakar je leta 1983 odšel na študijsko izpopolnjevanje iz lutkovne scenografije in oblikovanja lutk v Prago. V začetku 90. let je deloval pri neodvisnih gledališčih kot sta Konj (Ljubljana) in Minor (Praga), nato pa je kot neodvisni ustvarjalec sodeloval z različnimi teatri v Sloveniji in v mednarodnem prostoru, za katere je ustvaril plejado odmevnih predstav. Ker je v njegovih lutkovnih in gledaliških projektov vizualna podoba ključnega pomena, pa se je pogosto predstavljal tudi v galerijskih prostorih. Za svoje vsestransko delovanje je prejel več nagrad, med drugim Nagrado Prešernovega sklada leta 2006. Omerzu danes živi in deluje v Ljubljani.

gbj-omerzu (30)

Dr. Ignacija Fridl Jarc

Na razstavi v Galeriji Božidar Jakac so na ogled izbrani elementi iz nekaterih najbolj odmevnih in ključnih del, kot sta gledališki predstavi Prepovedane ljubezni (Lutkovno gledališče Ljubljana, 2009) in Hiša Marije pomočnice (Slovensko mladinsko gledališče, 2007-2008) ter razstavi Avtomati, lutke in igralci (MGLC, 2010) in Ivan Cankar in Evropa (Cankarjev dom, 2018-2019). Na gradu Rajhenburg bodo predstavljena njegova zgodnja dela, ki so bila ustvarjena tako za likovni kot tudi gledališki kontekst. Kot je povedal direktor kostanjeviške galerije Goran Milovanovič, je Omerzu verjetno najzaslužnejši za preboj našega lutkarstva v svet, zato upajo, da bodo z razstavo uspeli tudi s kakšno bilateralno izmenjavo, zlasti s Češko oz. Prago.
 
Vsak prostor ima svojo zgodbo

Omerzu je za naš medij povedal, da so mu pri razstavi pomembni predvsem prostori, njihova arhitektura in zgodba, zato ponavadi pripravi razstavo posebej prilagojeno prostoru, da deluje kot celota in se hkrati povezuje z ostalimi prostori. »Tukaj je šest čudovitih prostorov, izredno lepo restavriranih in osvetljenih, tako da se da vse eksponate zelo lepo osvetliti. Česa si lahko človek še bolj želi?« je dejal. Četudi je tokratna razstava retrospektivna, to ne pomeni konca njegove ustvarjalne kariere: »Je pa res, da čas hitro teče in te doleti tudi retrospektiva, čeprav bi še pred časom mislil, da je do tega še zelo daleč. Nabralo se je toliko stvari, da stvar ni povezana toliko z leti, kot s količino del, ki rabijo večji prostor za predstavitev.«  
 
Ob retrospektivni razstavi, katere kustos je dr. Jure Mikuž, je izšel obsežen katalog z besedili dr. Nataše Smolič, Blaža Lukana in intervjujem Marka Bauerja z Omerzujem v Sobotni prilogi Dela leta 2006. Umetnika in njegovo delo je na zelo dobro obiskani otvoritvi predstavila Smoličeva, razstavo pa je odprla državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije dr. Ignacija Fridl Jarc.
 
P. P.
 
« Nazaj na seznam