V kostanjeviški galeriji so vpeti v projekte in obnovo

V Galeriji Božidar Jakac kljub že enomesečnemu zaprtju kulturnih ustanov ne počivajo, nasprotno, vpeti so v kar nekaj projektov, lotili pa so se tudi obnovitveno-vzdrževalnih del.

V okviru projekta e-gradovi Posavja, ki ga sicer vodi Regionalna razvojna agencija Posavje, se je pričelo t. i. skeniranje nekdanjega cistercijanskega samostana, v katerem deluje kostanjeviška galerija. S projektom bodo poleg kostanjeviškega samostana 3D obdelali še gradova Rajhenburg in Brežice (in v vsakem še en reprezentativni prostor), ostale štiri sodelujoče gradove (Mokrice, Sevnica, Svibno in Kunšperk) pa s tehnologijo 360-stopinjskih posnetkov. Kot pravi direktor GBJ Goran Milovanović, naj bi v Termah Čatež uredili interpretacijsko sobo za vse digitalizirane gradove in na podlagi tega njihove goste spodbudili k njihovemu obisku.
 
Sicer pa ta čas izkoriščajo za vzdrževalna dela, ki jih težje opravijo, ko imajo obiskovalce. »Naše čistilke so denimo prebarvale vezno železje, ki je v obokih nad samostanskimi hodniki,« ponazori eno od opravil. Začenjajo tudi s sanacijo fasade na delu objekta, ki ga je načela vlaga, na celotnem podstrešju samostana bodo namestili požarne senzorje, intenzivno pa delajo tudi na projektni dokumentaciji in pridobivanju dovoljenj pri obnovi hodnikov v severnem dela kompleksa (med cerkvijo in lipovim drevoredom), kamor želijo vgraditi tudi dvigalo, saj morajo po zakonu zagotoviti dostop do razstavnih prostorov tudi gibalno oviranim osebam. »Urediti želimo tudi manjšo sobico za izvedbo projekcij in manjših predavanj pa tudi novinarskih konferenc, da nam jih ni treba imeti na hodniku. Znotraj projekta načrtujemo narediti tudi stopnice v cerkveni stolp, ki bi bil še dodatna turistična točka z razgledom na območje v okolici samostana« našteva načrte Milovanović.
 
Slednje sicer želijo povezati s projektom Cisterscapes, v okviru katerega pripravljajo vlogo za pridobitev znaka evropskega kulturne dediščine. »Načrtujemo, da bi prostor, v katerem bodo te okrogle stopnice, informacijsko opremili z zgodovino samostana, zgoraj pa postavili 3D maketo samostana z okolico in ga pozicionirali tako, da bi iste smeri na maketi obiskovalci lahko primerjali s pogledom skozi okno,« dodaja direktor. Kot vodilni partner izvajajo tudi projekt Re/Forma viva, v okviru katerega spletno nadomeščajo poletno srečanje, ki bi moralo biti v Tallinu, a ga ni bilo možno izvesti. Upajo, da bodo julija naslednje leto, ko bo 60-letnica kiparskega simpozija Forma viva, projekt lahko zaključili na terenu. »S sodelujočimi v projektu in restavratorji bomo poskušali dokončati digitalizacijo skulptur iz parka Forme vive in izvesti revitalizacijo katere izmed njih, najverjetneje katerega izmed slovenskih avtorjev,« pravi Milovanović. Ob jubileju simpozija načrtujejo tudi večjo razstavo v Lamutovem likovnem salonu, seveda pa je težko napovedati, kakšne bodo epidemiološke razmere čez dobrega pol leta.

P. Pavlovič

Članek je objavljen v novi številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje