Časopis za pokrajino Posavje
19.04.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

V Posavskem muzeju Brežice predstavili še zadnjo razstavo iz cikla Štirje elementi: 4 – ZRAK

Objavljeno: Četrtek, 25.03.2021    Rubrika: KULTURA Redakcija
pmb11
V Posavskem muzeju Brežice so minuli ponedeljek, prvi dan tedenske akcije #naprejvpreteklost, ko se slovenski muzeji s svojimi aktivnostmi še intenzivneje pojavljajo na spletu, predstavili zadnjo razstavo iz cikla Štirje elementi ter njeno publikacijo, ki govorita o zraku.

Razstava postavljena že od decembra

pmb1

Alenka Černelič Krošelj

Kot je uvodoma spomnila direktorica Alenka Černelič Krošelj, so čas med letoma 2016 in 2020 posvetili štirim elementom – vodi, ognju, zemlji in zraku, njihovemu pomenu, sovplivanju in predvsem sodelovanju. Razstavo o četrtem elementu – zraku – so sicer postavili že decembra lani, a jo zaradi vseh protikoronskih omejitev niso mogli še uradno odpreti, čeprav so si jo v tem času, ko je muzej spet odprt, ogledali tudi že nekateri obiskovalci. Za razliko od prejšnjih treh večzvrstnih razstav, pri katerih je sodelovalo tudi veliko zunanjih sodelavcev – razstava o zemlji je imela npr. 13 zunanjih, ogenj pa osem – so pri tokratni razstavi sodelovali predvsem sodelavci muzeja, poleg direktorice in vodje projekta o štirih elementih Černelič Krošljeve še Stanka Glogovič, Boštjan Kolar, Oži Lorber, Maja Marinčič, Jana Puhar, Nives Slemenšek ter Aleš Vene. Na daljavo so se povezali tudi z oblikovalko Polono Zupančič, ki je sodelovala pri vseh dosedanjih razstavah iz cikla Štirje elementi. Posebnost te razstave je za to priložnost pripravljena glasbena spremljava, saj k elementu zrak sodi tudi glasba. Njen avtor je brežiški skladatelj Matjaž Predanič. Pogled na podnebne spremembe in pomen »mladih misli« pa je pripravil sveži diplomant arheologije in stalni sodelavec muzeja Timotej Pavlin.
pmb2

Polona Zupančič

»Stalnica teh razstav je, da na drobno pripovedujemo o naši Viteški dvorani in ostalih delih našega gradu, da ima razstava osrednji prostor, v tem primeru muzejsko galerijo, ter da je prisotna tudi pri vseh drugih razstavah v muzeju,« je poudarila Černelič Krošljeva, ki je tudi omenila, da so na vseh štirih razstavah Štirje elementi predstavili kar 678 predmetov, še posebej so veseli, da so lahko predstavili nekaj novih donacij, tudi na razstavi o zraku. Ob zadnjem predstavljenem elementu – zraku – so se še bolj posvetili ključnemu delu celote – ravnovesju, ki ga osmišljajo elementi. Vsebino so razdelili na štiri dele, vsebine, ki opredeljujejo pomembne dele našega življenja. Vdih pomeni začetek, izdih pomeni konec, oba pomenita tudi življenje, ki ga osmišlja tudi oddih. Le-ta vključuje številne aktivnosti, ki bogatijo vsakdanjik in praznik. Četrti del so namenili razmišljanju o prepihu, ki prinese in odnese.

Muzealci predstavili posamezne sklope razstave
pmb3

Matjaž Predanič


Kustosinja umetnostna zgodovinarka Lorberjeva je izpostavila, da so izhodišča za cikel štirih razstav poslikave v Viteški dvorani brežiškega gradu, ki so delo Frančiška Karla Remba, nastale so okoli leta 1703. Element zrak je povezan tudi s freskami na stopnišču in v grajski kapeli svetega Križa, in sicer v podobi orla ter načina poslikav stropa. Kustosinja arheologinja Puharjeva je omenila, da so arheološki predmeti, predstavljeni na razstavi o zraku, odkriti bodisi v naselbini bodisi na grobiščih, vsi pa imajo skupno lastnost – gre za predmete iz vsakdanjega življenja običajnih ljudi. Kustosinja etnologinja Glogovičeva je pojasnila, da so predstavljeni predmeti razdeljeni na štiri dele, kot je razdeljena tudi razstava (vdih oz. rojstvo s predmeti, značilnimi za začetek življenja, izdih oz. slovo od življenja z molitvenikom, prepih oz. zračna, »prepihana« dediščina s predmeti s področja gospodarstva ter oddih z zvočili, glasbili in romarstvom).
pmb6

Timotej Pavlin

Zgodovinarka Marinčičeva je predstavila dediščino zdravstvene oskrbe in zgodovino epidemij, kar je trenutno še posebej aktualno. Konservatorsko-restavratorska sodelavka Slemenškova je predstavila konservatorsko-restavratorski del razstave, za katero so konservirali in restavrirali 45 predmetov, ki so jih potem tudi pomagali uvrstiti v samo razstavo, tako da so zavarovani in na svojem mestu. Največ dela so imeli z umetnostnozgodovinskimi predmeti, natančneje s polihromiranimi kipi. Kustos pedagog Kolar pa je ob koncu predstavitve povedal še nekaj več o tem, kako se element zrak odraža v priimkih in krajih Posavja. Kot je navedel, je na tem območju vsaj 36 različnih priimkov, ki so povezani z zrakom in njegovimi oblikami, zračnimi živalmi in pojavi na druge načine ter se nahajajo v 165 krajih po celotnem Posavju. Najpogostejši priimek je Kos (pojavlja se v 28 naseljih), med pogostejše sodijo še Omerzel, Pavlin, Golob in Oblak. Z zrakom so povezana tudi imena štirih krajev, in sicer Čelovnik v občini Sevnica, Vetrnik v občini Kozje ter Goli Vrh in Sveti Duh v občini Krško.

Zupančičeva oblikovala logotip, Predanič ustvaril glasbo, Pavlin se je dotaknil arheološkega vidika

Zupančičeva je predstavila logotip, ki ga je posebej ustvarila za projekt – cikel Štirje elementi. »Pri vodi je bila to modrina, globina, poglabljali smo se v vodo; pri ognju je bilo vse v oranžno-rdečih barvah, močna energija, veliko predmetov je bilo izbranih v zvezi s tem; pri zemlji – zemlja smo namreč ljudje – je bilo zbranih 40 parov, ki so pomembno vplivali in oblikovali posavski prostor; na koncu je zrak, ki je nekaj najbolj neotipljivega, vsi ga zaznavamo, a ga je mogoče najtežje likovno predstaviti, zato sem kot logotip zasnovala drobne pikice v zraku, v razstavi pa sem skušala to prikazati še z notranjimi barvami, hkrati pa premikanje, saj ob njem čutimo zrak, veter, vdih, izdih, oddih … vsi ti elementi so bili vključeni in oddajajo svetlobno igro, ki se v prostoru počasi vrti in oblikuje še neko dodatno dimenzijo, na sredi pa so določeni predmeti, ki se premikajo in obiskovalci se jih lahko tudi dotaknejo ter jih pobližje pogledajo in postanejo aktivni udeleženci te razstave,« je opisala svoj delež pri razstavi. Dodala je še, da je publikacija oblikovana barvno in motivno – motivi so iz Viteške dvorane, »srca brežiškega gradu in muzeja«.

Predanič je dejal, da je imel ob ustvarjanju glasbe za to priložnost v mislih kombinacijo elektronskih glasbil in akustičnega glasbila, v tem primeru čela. »Čutil sem, da bi bilo treba glasbo narediti brez posebnega ritma, da plava in se premika, tako kot zrak okoli nas, nedefinirano, da ni preveč invazivno in se toni menjajo počasi, da je lahko uporabljena za dlje časa med ogledom razstave, in ko se glasba zaključi, se tudi znova začne ter daje občutek podpore tej razstavi,« je še povedal o »zračnih zvokih«, kot jih je označil in ki jih je še najbolje slišati v živo, ob ogledu razstave o zraku.

Pavlin je izpostavil, da je skušal nakazati, kako je podnebje skozi čas vplivalo na človeštvo in kako bo v prihodnje.

Černelič Krošljeva je na koncu še omenila, da pripravljajo tudi cikel javnih vodstev po razstavi z največ desetimi ljudmi, kolikor je trenutno dovoljeno, v ogled pa bodo vključili tudi še dve razstavi, ki sta trenutno v pripravi – o velikem kuharskem mojstru Ivanu Ivačiču (virtualno odpirajo v nedeljo) in gostujoči razstavi Sinagoge Maribor »Tu se je smrt utrudila« o koncentracijskem taborišču Auschwitz (8. aprila).

Spletno predstavitev razstave o zraku si oglejte spodaj.



R. R., foto: zajem zaslona

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam