Časopis za pokrajino Posavje
20.10.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

V Posavskem muzeju Brežice svojo pot začela razstava »Sava združuje«

Objavljeno: Petek, 25.09.2020    Rubrika: KULTURA Redakcija
pmb_odprtje_razstave_sava_zdruzuje (77)

Ogled razstave

V Posavskem muzeju Brežice so v četrtek pod večer odprli medinstitucionalno razstavo »Sava združuje«, razstavni projekt treh obsavskih muzejev – Gornjesavskega muzeja Jesenice, Zasavskega muzeja Trbovlje in Posavskega muzeja Brežice. Trajal bo tri leta, v tem času pa bo gostoval v vseh treh omenjenih muzejih.

pmb_odprtje_razstave_sava_zdruzuje (28)

Med avtorji razstave je tudi kustosinja Stanka Glogovič iz Posavskega muzeja Brežice.

Kot je na odprtju razstave povedala direktorica PMB Alenka Černelič Krošelj, je ideja o skupnem projektu treh slovenskih muzejev ob reki Savi nastala v letu 2018. »Skupni projekti so vedno izziv in z veseljem jih sprejemamo, saj se pri tem ne povežejo samo ustanove, ampak ljudje, mi, muzealci, kot vi, vsi naši obiskovalci in uporabniki. Kljub temu da nas Sava združuje, nismo enaki, smo tudi različni. Delujemo v različnih stavbah, okoljih, izbiramo različne teme ter jih delimo in sooblikujemo z vami,« je dejala in besedo predala obema podžupanjama, ki sta se udeležili odprtja razstave, brežiški Mili Levec in trboveljski Maji Krajnik. Izpostavili sta skupno sodelovanje, ki piše dobre zgodbe in vedno obrodi sadove, in ena od teh je zagotovo tudi tokratna razstava o Savi, ki združuje in hkrati povezuje.

Trije »savski« muzeji

pmb_odprtje_razstave_sava_zdruzuje (43)

Direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj se je zahvalila sodelujočim pri organizaciji in postavitvi razstave.

Med nekaj več kot 70 muzeji v Sloveniji so tudi trije, ki v svojem imenu nosijo reko Savo, najdaljšo reko, ki izvira v Sloveniji in se pri Beogradu združi z Donavo. Po besedah Černelič Krošljeve najdlje savsko ime nosijo v Brežicah, in sicer od leta 1949, tako se tudi razstava »Sava združuje« začenja pri njih ter bo drugo leto potovala najprej na Jesenice in se sredi leta 2022 ustavila še v Trbovljah. Zasavski muzej to ime nosi od leta 1998, Gornjesavski muzej pa je po območju delovanja poimenovan od leta 2000. Navzočim sta nekaj besed namenili tudi direktorici teh dveh muzejev. Direktorica Zasavskega muzeja Trbovlje Nataša Gala je poudarila, da ni le Sava tista, ki združuje, ampak takšni projekti združujejo in povezujejo na različnih področjih, tako znotraj muzejev kot izven njih. »Glede na to, da bo Sava vedno povezovala naše kraje, verjamem, da ostanemo med sabo vedno povezani tudi muzeji in se že veselim našega naslednjega sodelovanja,« je povedala. V. d. direktorice Gornjesavskega muzeja Jesenice Irena Lačen Benedičič jo je dopolnila, da pri njih, točneje v Zelencih v okolici Kranjske Gore, izvira Sava, »le da je tam še malo bolj krotka, čista, ampak že glasna«.

Del razstave tudi čoln kajakaša Petra Kauzerja

pmb_odprtje_razstave_sava_zdruzuje (53)

Del razstave je tudi olimpijski čoln kajakaša Petra Kauzerja.

Černelič Krošljeva je še navedla, da je razstava v znamenju števila tri – trije muzeji, tri teme, tri leta. Naznanila je »tri muzejske princese«, ki so samo razstavo tudi predstavile, in sicer Ireno Lačen Benedičič (Gornjesavski muzej Jesenice), Jano Mlakar Adamič (Zasavski muzej Trbovlje) in Stanko Glogovič (Posavski muzej Brežice). Med avtorji razstave, ki prihajajo iz Gornjesavskega muzeja, so Zdenka Torkar Tahir, Aljaž Pogačnik in dr. Marko Mugerli. Ti so, kot je navedla Lačen Benedičičeva, predstavili reko Savo in Gornjesavsko dolino – kraj, kjer Sava začenja svojo pot. Na razstavi je med drugim na ogled antični napisni kamen Saverkni, boginji vodnega izvira Save Dolinke, predstavljen je edinstven spomenik nepremične kulturne dediščine – ohranjeno fužinarsko naselje Sava, ki se danes imenuje Stara Sava in je od leta 2019 kulturni spomenik državnega pomena, predstavljena je tudi pogonska moč reke Save, ki je bila ključnega pomena za razvoj železarstva v Gornjesavski dolini, ob Savi so bile postavljene barake s stanovanji, kjer so živeli delavci v železarni, zato so na razstavi pozornost namenili tudi barakarjem. Po besedah Mlakar Adamičeve jedro Zasavja, ki ga je leta 1928 kot zemljepisno ime uvedel geograf in potopisec Rudolf Badjura, sestavljajo tri rudarsko-industrijska mesta, nastala »za Savo« oz. ob savskih pritokih: Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik. Zaradi v njih nakopičenega rudarstva in industrije so bila poimenovana Črni revir. Sava ima poleg tega, da je razklala Posavsko hribovje, za osrednjo Slovenijo še druge spoštovane vrline.
pmb_odprtje_razstave_sava_zdruzuje (22)

Odprjte razstave je potekalo na brežiškem grajskem dvorišču.

Od bajeslovnih časov naprej je bila glavna prometnica, v njeno sotesko se je lahko stisnila železnica in kasneje še cesta, bila je zelo zanimiva za turizem, saj so v Litijo nekoč prihajali kopalni vlaki iz Ljubljane, dolvodno je bila dve stoletji tudi priročen odtočni kanal ter domače dvorišče oz. poligon kajakaškega kluba, ki posega po odličjih na svetovni ravni. Zato je del razstave tudi olimpijski čoln svetovnega prvaka kajakaša Petra Kauzerja. Tri sklope so poimenovali Za Savo, kjer predstavljajo regijo, Sava vzdolžno in počez, kjer je govora o zgodovini in prometu, ter V Savi, ob Savi o gospodarskih dejavnostih in izstopajočih dejstvih.

»Sava je ena osnovnih platform, entitet in istovetnosti prebivalstva Posavja«

Glogovičeva, ki je pred kratkim opravila tudi strokovni izpit in s tem pridobila naziv kustosinja, je izpostavila, da je Sava ena osnovnih platform, entitet in istovetnosti prebivalstva Posavja. »V Posavskem muzeju Brežice z razstavo 'Sava združuje' hkrati nadaljujemo ukvarjanje in preučevanje o istovetnosti območja Posavja ter smo se osredotočili na tri glavne sklope. V prvem izpostavljamo istovetnost z imenom območja Posavje, s poimenovanjem posavski, posavsko ter hkrati Savo kot ločnico oz. zgodovinsko mejo med deželama Štajerska in Kranjska. Drugi sklop tematsko zaokroža rečni promet in transport. Tretji z naslovom Sava in njene dobrine, pa obsega vse, kar je dalo in daje energijo iz Save,« je opisala in dodala, da z razstavljenimi predmeti povezujejo prostor, ljudi, njihove zgodbe in skupno dediščino, želijo opozoriti tudi na družbeno odgovornost do naravnih virov, obiskovalcem pa zdramijo pozitiven odnos do kulturne dediščine, ki je temeljna za sedanje in prihodnje rodove.

Zbrane je nagovoril in tudi slovesno odprl razstavo Silvester Gaberšček, vodja Sektorja za nepremično kulturno dediščino na Direktoratu za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo. Poudaril je, da naslov razstave nosi sporočilo, ki ga v današnjem času potrebujejo ne samo prebivalci krajev ob Savi in muzeji, temveč tudi celotna država, Evropa in človeštvo. »V imenu Ministrstva za kulturo čestitam za idejo in izvedbo tega razstavnega projekta,« je še dejal. Černelič Krošljeva se je ob koncu zahvalila še nekaterim, ki so kakor koli sodelovali pri organizaciji razstave, med drugim tudi Katji Žvan in Mateji Žuraj (poskrbeli sta za jezikovni pregled in angleški prevod razstavnih zapisov), sodelavcem iz PMB, predvsem iz konservatorsko-restavratorske delavnice, Alešu Venetu, Darku Prahu, Nives Slemenšek, Slavku Dvoršku, Andreju Šepcu, Boštjanu Kolarju, Marku Berkoviču in Jani Rožman ter oblikovalcema razstave Matiji Svažiču in Ani Jazbec, ki sta kot zunanja sodelavca prvič sodelovala z muzejem. Sledil je ogled razstave, ki bo v prvem prostoru Galerije PMB na ogled vse do 20. maja 2021, v več manjših skupinah, upoštevajoč vse ukrepe, ki so določeni za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom.

Za premore med besedami govornikov sta z glasbo poskrbela Adrijana Jelen in Robert Petan.

R. R.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam