Časopis za pokrajino Posavje
16.10.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

»Včasih je veliko lažje zaplesati kot povedati«

Objavljeno: Nedelja, 25.08.2019    Rubrika: KULTURA Redakcija
Anja Baškovč (3)

Anja Baškovč

Če bi 24-letno Brežičanko Anjo Baškovč povprašali, česa v življenju ne bi zamenjala za nič na svetu, ne bi dolgo oklevala z odgovorom. Njena največja strast je zagotovo ples, ki mu že od majhnega posveča največ pozornosti. Našla se je predvsem v breakdanceu in hip hopu, svoje že kar bogato znanje pa med drugim prenaša na mlajše tudi v brežiškem Plesnem društvu Imani.

Kot je v sproščenem klepetu zaupala Anja Baškovč, se je s plesom srečala že v vrtcu, v brežiški osnovni šoli je plesala v Plesni šoli Taras in Plesni šoli Rebeke Dremelj. Leta 2005, ko je obiskovala četrti razred, jo je na domači območni plesni reviji navdušil nastop breakdance plesalcev, ki jih je takrat vodil Dominik Černelič. Istočasno je trenirala tudi gimnastiko, zato so bili tisti, ki so trenirali gimnastiko in zraven še plesali breakdance, njeni vzorniki. Zaljubila se je v to zvrst plesa ter začela trenirati in nastopati z brežiško plesno skupino Akrobatik Breakers. »Takrat so bili to zlati časi Akrobatik Breakersov, ene od treh tovrstnih skupin v Sloveniji v tistem času. Leta 2006 smo imeli razprodan šov v MC Brežice,« se spominja in dodaja, da se je ob ustanovitvi Plesnega društva Imani (2007) takoj vključila vanj ter istočasno trenirala breakdance in hip hop pod vodstvom Jerneje Rožman. »Lahko rečem, da sem pionirka tega društva,« pove Anja, ki sta jo poleg plesnih korakov vedno zanimala tudi sama kultura plesa in njegovo ozadje. Kmalu je začela tekmovati pod okriljem Plesne zveze Slovenije in kot prva iz brežiškega plesnega društva prišla v reprezentanco kot hip hop solistka. V 3. letniku gimnazije je postala tudi plesna trenerka, najprej v skupini Akrobatik Breakers in nato v PD Imani, kjer poučuje še danes. Trenira člansko skupino Alter Ego, v kateri so sami srednješolci. Pravi, da ima zelo dobre plesalce hip hopa: »To so moji najstniki, iz leta v leto boljši, saj se lahko pohvalijo z uspehi z državnih prvenstev, predvsem v solo nastopih ali parih.«

V ZDA SODELOVALA S PRIZNANIMI KOREOGRAFI

Pred šestimi leti se je udeležila avdicije in prišla v ekipo The Artifex crew, ki je najbolj znana po nastopu v finalni oddaji šova Slovenija ima talent. Z njimi je tekmovala po celi Evropi, zmagovali so na svetovnih, evropskih in državnih prvenstvih, njihovi rezultati so še danes vredni vsega spoštovanja. Lani se ji je uresničila velika želja, saj je štiri mesece preživela v New Yorku, ki je že od nekdaj njeno sanjsko mesto. Tam je spoznala veliko svetovno priznanih plesnih koreografov in z njimi tudi sodelovala. »To so ljudje, ki plešejo z Janet Jackson, Missy Elliott, Madonno, Mariah Carey, delali so z Michaelom Jacksonom …« razlaga in nadaljuje: »New York je mesto, prežeto s kulturo. In če deluješ v kulturi, kot je npr. hip hop, si res na pravem mestu, saj se je tukaj dejansko vse začelo.« Odkar se je vrnila iz ZDA, deluje bolj kot ne samostojno, udeležuje se t. i. classov, se izobražuje na t. i. workshopih, neprestano trenira. Sodeluje na mednarodnih hrvaških plesnih festivalih, maja letos se je npr. udeležila mednarodnega plesnega festivala v Zadru, kjer se je drugo leto zapored predstavila s svojo koreografijo, junija je učila v Severni Makedoniji, julija pa za agencijo Travel 2 Ultra nastopala z nekaterimi svetovno znanimi didžeji v sklopu Ultra Europe Music festivala. Nastopila je kot spremljevalna plesalka v polfinalni oddaji šova Slovenija ima talent, v videospotih skupine Leeloojamais, Nine Pušlar, raperjev Zlatka, Nipkeja in Trkaja ter sodelovala v oddaji Zvezde plešejo. »Počasi se mi odpirajo nove možnosti in priložnosti, najraje imam vse, kar je povezano z odrom,« pravi Anja, ki zaključuje študij komunikologije, trenutno pa trenira za večji projekt, ki bo na oder postavljen v Ljubljani. Konec avgusta lahko plesalci ujamejo njen ’workshop’ na Generator festivalu v Krškem.
IMG_9722

Med t. i. plesnim battlom (foto: osebni arhiv)


V BREŽICAH NI PRAVE PLESNE DVORANE

Po njenih besedah se Slovenci sploh ne zavedamo, kako dober plesni narod smo. To se kaže tudi v slabi podpori pristojnih ustanov. »Če gremo na svetovno prvenstvo, si moramo stroške plačati sami, krovna zveza krije samo startnino. Če si v plesu, si zaradi tega, ker ga imaš resnično rad, definitivno pa ne zaradi denarja ali sanj o bleščeči prihodnosti, ki te bo naredila multimilijonarja.« Opaža, da je občina Brežice občina z ogromnim številom umetnikov, seveda tudi plesalcev, v PD Imani vidi zelo veliko potenciala. Pravi, da je delo brežiških plesalcev moteno, saj se morajo neprestano seliti iz ene dvorane v drugo. »V Brežicah pogrešam plesno dvorano, v kateri bi bila nameščena ogledala na stenah, zvočniki in parket, to je dejansko vse, kar potrebujemo.« Njena želja je, da bi se v prihodnosti lotila predstave, ki bi jo najprej postavila na oder v Brežicah, nato pa še kje drugje. »Taki projekti zahtevajo ogromno časa, hvaležna in vesela sem, da imam v Brežicah zelo dobro, motivirano ekipo, potrebujem samo še dovolj časa. Seveda mora tudi občinstvo to stvar sprejeti in napolniti dvorano,« razmišlja Anja, katere sanje so, da bi se za vedno preselila v ZDA, in verjame, da bodo enkrat postale resničnost. »Zame ples pomeni svobodno platformo. Predstavlja pobeg iz vsega, kar ti gre ali pa ne gre narobe. Ko si srečen, jezen, žalosten – plešeš. S plesom lahko izražam samo sebe, včasih je veliko lažje zaplesati kot pa povedati,« še sklene zanimiv pogovor.

V spodnji fotogaleriji nekaj fotografij iz Anjinega osebnega arhiva.

Rok Retelj

Prispevek je objavljen v zadnji številki časopisa Posavski obzornik.
« Nazaj na seznam