Časopis za pokrajino Posavje
30.11.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Večer prečudovitih zgodb, slik in glasbe

Objavljeno: Torek, 20.09.2022    Rubrika: KULTURA Redakcija
Pripovedovalski vecer v Vrhovem  (7)

Pripovedovalski večer v Vrhovem je bil razgiban.

V soboto zvečer se je v Domu prosvete Vrhovo odvijal vsebinsko bogat pripovedovalski večer, v katerem so sodelovale gostje s Krasa, članice kamišibaj gledališča »Furje z burje«. S svojimi slikarskimi deli so se predstavili člani in članice Društva ljubitelj likovne umetnosti Radeče. S tremi glasbenimi točkami so prireditev popestrili učenci in učenke Glasbene šole Laško- Radeče.

Pripovedovalski vecer v Vrhovem  (25)

Kamišibajkarica Vesna Papič

Obiskovalke in obiskovalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, so z zanimanjem spremljali dogajanje na odru in pod odrom. Z veseljem so prisluhnili zgodbam »kamišibajkaric« ob čudovitih slikah, ki so jih Vesna, Vera in Vlasta same naslikale. Z aplavzom so nagradili mlade instrumentaliste in pevki. Z ljudskima Valentina nosi bučo vina in Tri tičice se je predstavil trio saksofonov v sestavi Zarja Gros, Ela Kravogel in Nina Felser (mentorica Neva Marn Hafner). Slovensko ljudsko Nocoj pa, oh, nocoj sta v duetu zapeli učenki petja Katarina Tržan in Petra Lazar (mentorica Sara Lešnik). Kvartet klarinetov, ki so ga sestavljali Pia Mlakar, Mariša Debevec, Matevž Lazar in Vid Lamovšek (mentor Primož Razboršek), so navdušili s skladbo Tam, kjer sem doma avtorja glasbe Jožeta Privška. Z razstavljenimi slikami, na katerih so umetnice in umetniki naslikali motive Vrhovega in okolice, so se predstavili Ludvik Kos, Mojca Musar, Boris Koteski, Nevenka Flajs, Tanja Košar, Irena Zgonc in Marija Oven.

VRHOVO, KRAJ, KJER SO BILI ŽABJI KRAKI DEL JEDILNIKA

Članici mladinske gledališke skupine Prosvetnega društva Vrhovosta v uvodu skozi dramatiziran dialog predstavili svoj domači kraj – Vrhovo. »Danes prebivalcem Ljubljane rečejo žabarji, ker so pač doma na barju, kot se reče … Ampak v resnici prvi žabarji izhajajo prav iz Vrhovega. Žabe so res lovili, jedli in prodajali. Sosed mi je povedal, da so žabe tukaj lovili od leta 1900 naprej. Ženske so cvrle žabje krake tako, da so zataknile en krak v drugega. Včasih so jih otroci nesli celo s seboj v šolo za malico. Si misliš to? Jaz prav res ne. Sosed, ki je sicer obiskoval osnovno šolo v drugem kraju, mi je povedal, da je včasih sošolcem govoril, da ima s seboj cvrte mlade zajčke. Ko so meso pojedli, so hvalili, kako je bilo dobro. Nato pa jim je izdal ’skrivnost’. Rekli so: »Kaaaaj?! Žabe? A si zmešan? Pa saj žabe so sluzaste!« No, ampak ni bilo zamer, otroci so se le smejali. Žabe so mladi fantje tudi prodajali. Najlažje so jih lovili spomladi in to ponoči – s svetilko in z golimi rokami. Krake so največ prodajali gostilničarjem in da so se ti prepričali, da so kraki sveži, so kakšen krak tudi posolili, da je pomigal,« sta skozi besede odstirali tančico preteklosti Ema Kmetič in Nuša Gorenjec.

Bil je krasen pripovedovalski večer, primeren za mlajše in starejše, ki ga je zasnovala Urška Klajn Marion. Svoje prve odrske izkušnje je pridobivala na majhnem vrhovškem odru, danes je članica Šentjakobskega gledališča v Ljubljani.

S. R.

#povezujemoposavje









 
« Nazaj na seznam
»