Časopis za pokrajino Posavje
20.10.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Velika retrospektiva Nandeta Vidmarja

Objavljeno: Sobota, 05.10.2019    Rubrika: KULTURA Redakcija
gbj-nande vidmar (16)

Na ogled je več kot 200 del iz Vidmarjevega opusa.

V novih razstavnih prostorih Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki je od sinoči do 15. marca naslednje leto na ogled retrospektivna razstava slovenskega slikarja Nandeta Vidmarja (1899–1981). Na ogled je več kot 200 najizrazitejših likovnih del iz Vidmarjevega opusa, ki sega od 20. let prejšnjega stoletja do leta 1971.

Kot je na odprtju razstave povedal direktor kostanjeviške galerije Goran Milovanović, so ob odmevni lanski razstavi Obrazi ekspresionizma – odtisi duha zaznali velik opus Nandeta Vidmarja. Evidentirali so več kot 1800 njegovih risb in grafik ter okoli 200 slik tega slikarja, risarja in grafika. Polega likovnih del in dokumentarne predstavitve utrinkov iz umetnikovega burnega so razstavljeni tudi predmeti in spominki, ki jih je oblikoval v zgodnjem obdobju ter med drugo svetovno vojno, ko je bil v taborišču.
gbj-nande vidmar (3)

Kustos dr. Robert Simonišek ter Vidmarjev sin Mišo z ženo

Glavnino razstavljenih del je posodil umetnikov sin Mišo Vidmar, ostala pa prihajajo iz ljubljanske Moderne galerije, Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Mestnega muzeja Ljubljana ter od zasebnih lastnikov. »Ta retrospektiva pomeni neko pomembno postajo, upam, da ne zadnjo, kajti Nande Vidmar je toliko pomemben avtor, kot so tisti, ki so razstavljeni na drugi strani naše galerije (v stalnih zbirkah, op. a.), da bi sodil tudi mednje,« je še dodal Milovanović.
gbj-nande vidmar (27)

Kipar Dušan Tršar pred Vidmarjevim portretom

Slikar, grafik in risar Nande Vidmar je bil rojen leta 1899 v Proseku pri Trstu. Osnovno šolo je obiskoval na Brezovici in v Ljubljani, kjer se je vpisal na učiteljišče. Leta 1917 je bil mobiliziran v avstrijsko vojsko, po vojni pa je živel v vaseh Šentrupert in Vrh nad Laškim, kjer je petnajst let deloval kot učitelj in slikar. V mladosti je potoval na Dunaj in v Dresden, kjer se je seznanil s sodobnimi umetnostnimi tokovi in se izobraževal v privatnih šolah. Med letoma 1923 in 1924 je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, kjer je v 30. letih ponovno vpisal študij likovne vzgoje na Višji pedagoški šoli. Leta 1935 se je z družino preselil v Tržič, kjer je služboval na tamkajšnji šoli. Med drugo svetovno vojno je bil interniran, nato se je vključil v partizane in deloval v propagandnih odsekih. Po vojni se je zaposlil kot profesor risanja na gimnaziji v Ljubljani, kjer si je uredil atelje in ostal do konca življenja. Leta 1954 se je upokojil in se v celoti posvetil svojemu likovnemu delu, ki ga je prekinil leta 1971. Umrl je v Ljubljani leta 1981.

NAJCELOVITEJŠA INTERPRETACIJA

Več o avtorju in razstavljenih delih je povedal kustos razstave dr. Robert Simonišek. Nande Vidmar se je skupaj s svojim mlajšim bratom Dragom v slovenski likovni panteon zapisal predvsem kot ekspresionist, tradicionalni krajinar, novostvarnostni portretist, slikar žanrskih in partizanskih prizorov. Zelo malo pa se ve o njegovih barvitih in enigmatičnih delih iz 50. in 60. let prejšnjega stoletja, ki so bila v preteklosti le enkrat na ogled javnosti. V tem obdobju umetnik sprva ustvarja v mejah novega realizma in niza prizore svojega ateljeja z dekorativno, skoraj matissovsko noto. V neki točki pa se izolira in pod vplivi abstraktne umetnosti radikalno preoblikuje svoj izraz. Najpoznejša dela svojstveno tematizirajo nasilje druge svetovne vojne in so posredno avtorjeva kritika takratnih družbenih razmer ter kulturne elite. »Pred nami je najcelovitejša interpretacija ustvarjalne poti Nandeta Vidmarja,« je poudaril Simonišek. Pol stoletja umetnikovega truda v razpetosti med provincialnimi kraji in Ljubljano je težko poenostaviti z žanrskimi oznakami, je dejal kustos, »čeprav se je z umetnostnimi tokovi hitro identificiral, ga je najbolj zanimala neposredna resničnost«.

Razstavo je svečano odprla Maja Bahar Didović, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo.

P. P.
 
« Nazaj na seznam