Časopis za pokrajino Posavje
23.02.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Violinistka prejemnica priznanja Ivana Pešca

Objavljeno: Nedelja, 09.02.2020    Rubrika: KULTURA Redakcija
Presernova proslava, Radece, Strunikat (55)

Praznovanje Prešernovega dne so v radeškem kulturnem hramu povezali z glasbenim ustvarjanjem ter podelili priznanje Ivana Pešca violinistki in vodji godalnega orkestra Maji Glavač, ki je v Strunikatu tudi zaigrala.

V minulem četrtkovem poznem večeru se je v Domu kulture Radeče odvijala osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri so podelili tudi priznanje Ivana Pešca – prejela ga je glasbenica Maja Glavač. Slavnostni govornik je bil violinist, skladatelj, dirigent in upokojeni univerzitetni profesor Tomaž Habe – izjemna ustvarjalna in vsestranska osebnost, glasbeni ustvarjalec in poustvarjalec, avtor učbenikov in učitelj številnih uspešnih glasbenikov, mentor ter sopotnik, ki je od otroštva zapisan in predan glasbi.

GLASBENA VZGOJA JE DEL SPLOŠNE RAZGLEDANOSTI

Presernova proslava, Radece, Tomaz Habe (15)

Slavnostni govornik je bil ugleden slovenski skladatelj, dirigent in pedagog Tomaž Habe

Ugleden slovenski skladatelj, dirigent in pedagog Tomaž Habe se je v uvodu svojega govora dotaknil vloge umetnosti in umetnika ter poslušalcev in gledalcev (tudi tistih, ki jim je všeč in mar samo zunanja oblika ter podoba, vsebine pa ne dojamejo). »V umetnosti so navdih, srce in znanje nepogrešljivi. Brez muzine naklonjenosti ni stvaritev. Vse vrste umetnosti so podrejene istemu procesu – brez navdiha ostaja umetniško delo mrtvo in ne doživi pravega odziva,« je dejal in bil kritičen do sodobnega izobraževalnega sistema, ki poučevanje likovne in glasbene umetnosti ne dojema kot enakovredna šolska predmeta.»Nečesa se premalo zavedamo – vsak otrok ima pravico in se mora naučiti pisati, brati in računati, da mu osnovno znanje v življenju ne bo ovira. V to shemo izobraževanja se vpleta tudi umetnost, besedna pri maternem jeziku, likovna in glasbena pa pri posebnih urah. Zaradi pomembnosti glasbe se je v vseh izobraževalnih sistemih, od samostanske vzgoje do drugih izobraževalnih zavodov poučevala glasba kot enakopraven partner matematiki, logiki, naravoslovnim vedam, filozofiji, etiki. Ta vzgoja je temeljila na lastnih izkušnjah prepevanja in muziciranja, danes pa usmerja šolstvo politika in razum, ki pod pritiskom, da so matematika in vsi drugi tako imenovani pomembni predmeti, ki prinesejo primerno število točk za uspešno nadaljevanje šolanja, pretirano pomembni. Smernice izobraževanja kulture v Evropski uniji močno zagovarjajo in poudarjajo pomen kulturne ustvarjalnosti, široke kulturne razgledanosti in medpredmetnega povezovanja. Otrok mora imeti še pred obveznim izobraževanjem pravico do ljubeče, vsestranske vzgoje, ki naj bi se v obveznem šolanju nadaljevala. Glasbene aktivnosti morajo biti podrejene aktivnemu sooustvarjanju, ne pa kopičenju faktografskih podatkov o skadateljih in celo glasbeni teoriji. Danes so glasbene šole svetla točka slovenskega glasbenega razvoja. Kar 14 odstotkov slovenskih otrok je vključenih v raznotere aktivnosti, ki potekajo v teh ustanovah,« je poudaril in obudil čas t. i. zlatih let glasbene ustvarjalnosti v čitalniško romantičnem obdobju in to označil kot umetniško razkošje. Pretekli čas je povezal s sedanjim, v katerem govorimo o t. i. kvotah slovenske glasbe ter bil nad tem vidno razočaran. Govornik se je dotaknil tudi javne rabe slovenskega jezika na slovenskih fakultetah, na katerih je vedno večja težnja po poteku predavanj ter objavljanju različnih študij v angleščini. »Ali bomo zaradi tega res bolj svetovljanski?« je bilo vprašanje, na katerega je slavnostni govornik odgovoril z verzi iz pesmi Franceta Prešerna, ki jo je namenil Slovencem, ki so v njegovem času pisali v nemškem jeziku. V drugem delu govora se je Tomaž Habe obrnil tudi h kulturnim ustvarjalcem iz lokalnega okolja, ki »dajejo pečat in kulturni utrip ne samo kraju Radeče, ampak tudi širši okolici«.
Občina Radeče_Kulturni praznik 2020 (12)

V radeški kulturni dvorani so svojemu nekdanjemu profesorju Tomažu Habetu delali družbo ravnateljica GŠ Laško – Radeče Rosana Jakšič, pianist Dejan Jakšič ter violinistka Maja Glavač.

Nekaj jih je tudi naštel ter še se posebej razveselil svojih nekdanjih študentk in študentov, s katerimi se je srečeval v predavalnici Akademije za glasbo v Ljubljani in v radeški kulturni dvorani so svojemu nekdanjemu profesorju delali družbo: ravnateljica GŠ Laško – Radeče Rosana Jakšič, pianist Dejan Jakšič ter violinistka Maja Glavač, letošnja prejemnica priznanja Ivana Pešca.

PREJEMNICA PRIZNANJA VIOLINISTKA IN VODJA GODALNEGA ORKESTRA STRUNIKAT MAJA GLAVAČ

Presernova proslava, Radece (49)

Župan občine Radeče Tomaž Režun je podelil priznanje Ivana Pešca glasbenici Maji Glavač.

Profesorica violine, zaposlena na GŠ Laško – Radeče ter vodja godalnega orkestra Strunikat Maja Glavač je diplomirala leta 2003 na Akademiji za glasbo v Ljubljani, deset let kasneje je postala magistrica muzikologije. V letih 2000 do 2005 je bila članica simfoničnega orkestra Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana, potem se je odločila za bivanje v domačem kraju, kjer pušča glasbene sledi v delu z učenkami in učenci v domači glasbeni šoli, v kateri poučuje violino in violo. Z veliko predanostjo do glasbe svoje znanje predaja tudi članicam in članom godalnega orkestra Strunikat, ki ga vodi že 14 let, prepoznavni pa so tudi izven občinskih meja.

Glasbeni del programa, ki ga je povezoval radeški umetnik Bojan Sumrak, so oblikovali posamezni solisti ter članice in člani godalnega orkestra Strunikat, ki so zaigrali tudi Habetovo skladbo Pod gradom. »Veselje, žalost, ponos, strast … Z glasbo lahko izrazimo najbolj intimna čustva, se zasanjamo v nedosegljive svetove, izpovemo ljubezen, umirimo dušo in vstopimo v sanje,« je med drugim dejal povezovalec prireditve ter zaželel vsem čim več umetniških doživetij.

S. R.
 
« Nazaj na seznam