Časopis za pokrajino Posavje
14.10.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Z Ano Rostohar »Na odprtem morju« in s »Privatno zbirko«

Objavljeno: Sreda, 28.08.2019    Rubrika: KULTURA Redakcija
DSCF3128

Pesnica Ana Rostohar po predstavitvi svojih pesniških zbirk v krški knjižnici

V Valvasorjevi knjižnici Krško so 27. avgusta gostili pesnico Ano Rostohar, ki je zbranim z bibliotekarjem Vilkom Planincem v besednih pestovanjih priujčkala svoja nova knjižna otroka »Na odprtem morju« in »Privatna zbirka« ter tako obogatila do sedaj izdani pesniški opus.

Leta 1989 je izšla zbirka Rekviem, leta 2001 Na srčnih privezih, leta 2007 pa Ljubezen, ki se je želela spoznati. Rostoharjeva je objavljala tudi v raznih antologijah, literarnih revijah ter na radiu, bila pa je tudi aktivna članica pred nekaj desetletji delujočega Literarnega kluba Krško, ki je s svojimi prireditvami v osemdesetih letih prejšnjega stoletja dodobra zaznamoval posavsko kulturno življenje. Tokrat je na slovenski pesniški piedestal zbirko »Na odprtem morju« položila z nagovorom: »Vnukinjama Ilani in Hani ter vnukom Alexandru, Jamesu, Leonu in Asherju. Naj bodo vaša morja mirna.« Ob tem so prisotni še slišali: »Vsaka pesem ima svoj naslov in vsaka pesem ima svojo zgodbo. Zbirka nima poglavij, kakor je bilo v prejšnjih knjigah. Tako vsaka pesem stoji kot samostojna pesem in med njimi ni tematske povezave. Bralec se pri branju prepušča asociaciji. Tako si zamišljam branje teh pesmi in asociacija je bistvo branja.« Med branjem svojih pesmi je avtorica še povedala, da je mislila, kako je v življenju že dosegla neko stopnjo in se bo lahko prepustila njegovemu toku, pa vendar vedno znova ugotavlja, da temu ni tako, saj se pojavljajo novi in novi izzivi, ki jih sprejme. Eden izmed le-teh je bil gotovo tudi namig, da se je omenjeni zbirki pridružila še ena, ki nosi letnico 2019.

Privatna zbirka, kakor jo je poimenovala, ima pet poglavij Pritličje – olja na platnu, Bakrorezi, Prvo nadstropje Črno-bele jedkanice, Pejsaži (akvareli) in Kletni prostori. V spremni besedi Po mizi razgrnjeni biseri je Stanka Hrastelj zapisala: »Pri branju pesmi, zgodb, knjig in enako pri gledanju slik, skulptur, inštalacij, se vsakič zadržim pri naslovu. Kajti naslov je ključ – morda ne ravno od glavnega, morda od stranskega vhoda. Naslov je skrivni zemljevid zapisa, je prišepetan bralni napotek. Privatna zbirka usmerja moj bralni pogled na likovne, vidne, materialne, otipljive prvine. Zaradi nečesa jih je hotela zbirka izpostaviti ali vsaj nanje opozoriti. Pesmi seveda ne govorijo o teh stvareh. Ne tematizirajo slik in grafik kot takih, a so jim v nečem vendarle sorodne. Mene kot bralko naslov na določen način vznemiri – pri branju si ga nadenem kot očala, skozi katera bom knjigo brala; iščem tisto ležišče, kjer se ubesedovanje najtesneje stakne z imenom knjige.« Hrasteljeva je še dodala, da omenjena zbirka podpira avtoričino izdelano poetiko, da zakladnico metaforičnih slik tokrat postavi še stopničko višje in slovenski jezik dopolni s kar nekaj besednimi obogatitvami. Glasbeno obogatitev v utrip torkovega večera pa sta dodala avtoričina vnukinja Hana Rostohar Jakič na violini in klarinetist Robert Pirc. Direktorica knjižnice Urška Lobnikar Paunović je pobožala z nekaj prijetnimi mislimi ter se sodelujočim zahvalila tudi za doživetje kulturnih odslikav.Za kulinarično vzdušje ob prijetnih pomenkovanjih pa so poskrbele članice Aktiva kmečkih žena Sremič v idiličnem parkovnem ambientu.

M. H. 
« Nazaj na seznam