Časopis za pokrajino Posavje
30.09.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Za uvod 32. simpozija študijske skupine za etnokoreologijo odprli razstavo o pionirju polka glasbe

Objavljeno: Sobota, 30.07.2022    Rubrika: KULTURA Redakcija
pmb_razstava_matt_hoyer_in_odprtje_simpozija (54)

Razstava o Mattu Hoyerju oz. Matiji Arku, pionirju »polka glasbe«

V Posavskem muzeju Brežice so v zadnjem petkovem julijskem večeru odprli gostujočo razstavo Matt Hoyer: Amerikanec na obisku v stari domovini, zatem pa je sledilo še slovesno odprtje 32. Simpozija ICTM Študijske skupine za etnokoreologijo.

Omenjena razstava, ki je bila uvod v simpozij in je še do konca avgusta na ogled v prvem prostoru Galerije PMB, predstavlja glasbenika Matijo Arka (1891–1960), po domače Hojer. Rodil se je v Sodražici in se že kot mladenič izselil v Ameriko. S svojo skupino Hoyer trio je postavil temelje t. i. polka glasbi, ki je zaradi privlačnosti prestopila etnične meje in pozneje dosegla vsesplošno popularnost. Razstava je nastala v sodelovanju Rokodelskega centra Ribnica – Muzeja Ribnica in Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, od koder prihajata tudi njena avtorja dr. Drago Kunej in dr. Rebeka Kunej. Mag. Marina Gradišnik iz Muzeja Ribnica je razstavo označila kar za projekt, saj je bila poleg razstave izdana tudi publikacija in so poskrbeli za bogat obrazstavni program (predavanja, plesne delavnice za otroke itd.).
pmb_razstava_matt_hoyer_in_odprtje_simpozija (44)

Razstavljenih je tudi veliko gramofonskih plošč.

pmb_razstava_matt_hoyer_in_odprtje_simpozija (69)

Zbrani na slovesnem odprtju 32. Simpozija ICTM Študijske skupine za etnokoreologijo


Razstava o pionirju »polka glasbe«

Kot je dejal Kunej, sta s soprogo najprej opravila raziskavo, ki je pripeljala do razstave. Slovenec Matija Arko je čez lužo uspel s svojo glasbo kot Matt Hoyer in se nato pod tem imenom vrnil nazaj v ribniški muzej, kjer je bila pripravljena razstava. »To je na eni strani zgodba o tipičnem izseljencu v ZDA, ki ga stalno povezuje vez z domovino predvsem preko glasbe, na drugi pa zgodba snemanja prvih gramofonskih plošč, ki so jih ravno izseljenci v ZDA veliko snemali ter preko katerih izvemo o glasbi, življenju in marsičem drugem Matija Arka oz. Matta Hoyerja,« je opisal in dodal, da se na tej razstavi ti dve zgodbi prepletata, dopolnjujeta in sta nerazdružljivo sestavljeni. Omenil je še, da o Matiji Arku oz. Mattu Hoyerju Slovenci do nedavnega nismo vedeli veliko, po drugi strani pa je bil zelo priznan in cenjen med izseljenci v ZDA, kjer je bil pionir t. i. polka glasbe. Razstava je bila zastavljena kot vrsta nekaterih spremljevalnih dogodkov, posebej je izpostavil plesni del, ki Hoyerjevo zgodbo povezuje tudi s simpozijem. Vsebinsko ima razstava več sklopov, zadnji je povezan s plesom. Kunejeva soproga ga je dopolnila, da so z gramofonskimi ploščami kot etnokoreologi dobili nov vir za razumevanje plesne dediščine pred drugo svetovno vojno, kajti terenske raziskave Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU so se začele šele po drugi svetovni vojni. »Gramofonske plošče in s tem povezano odkritje tega glasbenega vira nam je zelo prispevalo k razumevanju pretekle podobe plesne kulture na Slovenskem,« je pojasnila.

Uradno odprtje enotedenskega simpozija v Brežicah

Po ogledu razstave je na grajskem dvorišču sledilo še slovesno odprtje 32. mednarodnega Simpozija ICTM Študijske skupine za etnokoreologijo, na katerem so spregovorili dr. Rebeka Kunej, direktorica PMB Alenka Černelič Krošelj, tudi kot predsednica Slovenskega etnološkega društva, predstojnica Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Mojca Kovačič, podpredsednica Študijske skupine za etnokoreologijo Siri Meland, preko povezave se je oglasila predsednica Študijske skupine za etnokoreologijo Catherine Foley, na koncu pa je predsednik Mednarodnega združenja za tradicijsko glasbo (ICTM) Svanibor Pettan tudi uradno odprl simpozij. Slednji je omenil, da je ICTM vodilno svetovno združenje raziskovalcev glasbe in plesa, ustanovljeno leta 1947 v Londonu, ki ima 28 študijskih skupin ter organizira svetovne konference, simpozije študijskih skupin, kolokvije, forume itd. »Prizadevamo si tudi za mir v svetu, kajti mislim, da je naša dolžnost kot znanstvenikov, da prispevamo k miru, izboljšavam in naredimo življenje kar se da boljše,« je ob tem dejal.
pmb_razstava_matt_hoyer_in_odprtje_simpozija (91)

V otvoritvenem programu simpozija sta združeno nastopila Pihalni orkester Kapele in Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi.


V nagovorih, ki so zaradi tujih udeležencev simpozija potekali v slovenščini in angleščini, smo tudi slišali, da je Študijska skupina za etnokoreologijo ena največjih skupin pri ICTM, čeprav le-ta v svojem imenu zaenkrat še nima plesa in upajo, da bo čim prej dodan v kratico. Temi tokratnega simpozija Študijske skupine za etnokoreologijo sta dve, in sicer Ponovni premislek o ustvarjanju znanja v raziskavah plesa ter Vključevanje/izključevanje v plesnih skupnostih. »Prva tema odgovarja na kritike institucij, v katerih raziskujemo in poučujemo, ter poziva k preučitvi in refleksiji načinov, kako naše disciplinarne prakse nehote ohranjajo dediščino družbenih krivic in neenakosti,« so zapisali v programski knjižici. Pod naslovom Vključevanje/izključevanje v plesnih skupnostih pa bodo raziskovalke in raziskovalci v svojih prispevkih iskali odgovore na vprašanja, kdaj, kje, s kom in zakaj plešemo. V enem tednu, kolikor bo trajal simpozij, se bodo tako odvili različni paneli, samostojni nastopi s prispevki pa tudi okrogla miza.

Za glasbeni program sta poskrbela združena Pihalni orkester Kapele in Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi, katerih člani so pod vodstvom Mirana Petelinca zaigrali štiri pesmi Slovenci, Kranjsko dekle, Čas počitnic in Židana marela. Po uradnem delu je sledilo še druženje navzočih, ki so lahko tudi okušali žlahtno kapljico iz Hiše pesmi in vina Sagmeister z Orešja na Bizeljskem.

Sicer pa se bo v naslednjih dneh v PMB odvilo več dogodkov v sklopu simpozija. Na prvi avgustovski dan bo potekala plesna delavnica s Slovenskim etnološkim društvom in Folklorno skupino Tine Rožanc iz Ljubljane, v četrtek, 4. avgusta, se bo odvijal družabno-plesni večer z Robertom Petanom in Grajskim kvintetom, v petek, 5. avgusta, na zadnji dan simpozija, pa bo slovesni zaključek z nastopom Foklorne skupine KUD Oton Župančič Artiče.



R. R.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
»