Časopis za pokrajino Posavje
21.10.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Zgodovinski okruški mesta Krško na razstavi v Valvasorjevi knjižnici

Objavljeno: Petek, 14.06.2019    Rubrika: KULTURA Sporočilo
valvasorjeva-knjiznica-zgodovinski-okruski-krskega (1)
Ob prazniku KS mesta Krško so v Valvasorjevi knjižnici Krško pripravili domoznansko razstavo Zgodovinski okruški mesta Krško, s katero želijo približati poznavanje krške mestne zgodovine ter hkrati (o)buditi in krepiti domoljubna čustva.

Razstava izpostavlja vprašanje - v kolikšni meri poznamo to (naše) mesto? Ali poznamo njegovo zgodovino, dediščino? Zagotovo vsak v določenem obsegu čuti mesto, saj Krško mnogim predstavlja kraj bivališča, šolanja, zaposlitve, rekreativnih dejavnosti, upravnih poslovanj itd., toda ali opazimo in prepoznamo okruške zgodovine v krškem zgodovinskem jedru in okolici?
valvasorjeva-knjiznica-zgodovinski-okruski-krskega (2)


Idejno zasnovo razstave in fotografsko gradivo je prispeval Živko Šebek, domačin, meščan, ki mu je mar za domače mesto in je v letih 2010–2015 s fotografiranjem dokumentiral okruške krške zgodovine, za izbor gradiva in pripravo razstave je poskrbela bibliotekarka Urška Šoštar.
valvasorjeva-knjiznica-zgodovinski-okruski-krskega (3)

Na razstavi je predstavljenih devet krških zgodovinskih okruškov, zgodb, ki jih mnogi v vsakodnevni naglici niti ne opazimo ali jih zaradi pomanjkanja znanja ne prepoznamo. S fotografijami, kratkimi pojasnili in spomini so predstavljene mestne zgodbe: potek prvotne ceste Krško–Zidani Most, ki je zaradi mogočnega skalovja potekala po trasi, ki je še danes vidna; stavba nekdanjega navigacijskega urada in skladišča, ki priča o nekdaj pomembni vlogi Krškega pri savski ladijski poti in splavarjenju ter že vrsto let čaka na primerno vsebino; pot na grajski grič, ki je bila urejena že pred prvo svetovno vojno, in danes še vidne razvaline krškega gradu; nekdaj mogočni in številni mestni vrtovi, ki se danes umikajo urbaniziranim površinam; del še ohranjenega obzidja, ki je od leta 1644 obdajal kapucinski samostan; kratke ulice, t. i. mestne gase; že pred drugo svetovno vojno urejeno naravno prizorišče za letne igre in koncerte ''Štancerjev marof''; Hočevarjev park in studenec sv. Rozalije, v katerem se voda neprekinjeno pretaka od 16. stoletja.

Izbrani in predstavljeni mestni drobci, ki v svojem ozadju skrivajo širše zgodbe, želijo skozi razstavo prispevati k dvigu poznavanja mestne zgodovine in mestne dediščine, kajti, kakor trpko spoznava avtor fotografij, sta pripadnost in meščanska zavest prebivalcev Krškega samemu mestu na zelo nizki ravni. Morda bi k temu lahko dodali misel, zabeleženo v domoznanski publikaciji že pred skoraj tremi desetletji: »Življenje mesta je podobno človeškemu, le da ga mestu merimo s stoletji, človeku pa so vse bolj pomembne sekunde. Toda tudi mesta živijo hitreje kot nekoč in s spremembami izgubljajo svoj nekdanji značaj. Tako za naše mesto pravijo, da v njem skoraj ni več starih družin, ki so mu stoletje in več dajale ˝dušo˝, da so mesto zavzeli ˝prišleki˝, ki nočejo ali ne morejo zadihati z njim. Ta ˝duša˝mesta pa je pomembna povsod in za vsakogar, ki se želi v nekem kraju počutiti dobro in se v njem ustaliti. Šele potem lahko kraju prispeva svoj delež v mozaiku preteklega, sedanjega in obete za prihodnost (S. M.)«.

Razstava bo na ogled v poletnih mesecih v prostorih osrednje knjižnice.                  
 
Urška Šoštar, Valvasorjeva knjižnica Krško
« Nazaj na seznam